Kako lahko ostanemo ločeni od sveta

 1. Čemu je Jezus posvetil veliko skrb v zadnji noči svojega življenja na zemlji?

JEZUS je v zadnji noči svojega življenja na zemlji posvetil veliko skrb temu, da bi se njegovim sledilcem v prihodnje dobro godilo. O tem je celo molil k svojemu Očetu: »Ne prosim te, da jih vzameš iz sveta, temveč da jih varuješ zaradi Hudobnega. Oni niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Janez 17:15, 16) V tej iskreni prošnji je Jezus pokazal, kako močno ljubi svoje sledilce in kako pomembne so njegove besede »niste del sveta«, ki jih je malo prej to noč izrekel nekaterim od njih. (Janez 15:19) Očitno je bilo Jezusu veliko do tega, da njegovi sledilci ostanejo ločeni od sveta!

 2. Na kaj se nanaša beseda »svet«, ki jo je omenil Jezus?

² Beseda »svet«, ki jo je omenil Jezus, se nanaša na vse Bogu odtujene ljudi. Vlada jim Satan in so sužnji sebičnega ter ponosnega duha, ki izvira od njega. (Janez 14:30; Efežanom 2:2; 1. Janezovo 5:19) Zares, »prijateljstvo s [tem] svetom pomeni sovražnost do Boga«. (Jakob 4:4) Kako lahko torej vsi, ki želimo ostati v Božji ljubezni, živimo v svetu, a smo obenem ločeni od njega? Tako da ostajamo zvesti Božjemu kraljestvu s Kristusom na čelu in nevtralni v političnih zadevah tega sveta, da se upiramo duhu sveta, da se spodobno oblačimo in urejamo, da ohranjamo preprosto življenje in da si nadenemo Božjo bojno opremo. Preglejmo sedaj vsako od teh petih področij.

 3. a) Kako je Jezus gledal na politiko? b) Zakaj lahko rečemo, da Jezusovi maziljeni sledilci služijo kot njegovi veleposlaniki? (Glej podčrtno opombo.)

³ Jezus ni sodeloval v politiki, ampak se je kot bodoči Kralj prihodnje nebeške vlade osredinil na oznanjevanje Božjega kraljestva. (Daniel 7:13, 14; Luka 4:43; 17:20, 21) Zato je lahko rimskemu deželnemu upravitelju Ponciju Pilatu dejal: »Moje kraljestvo ni del tega sveta.« (Janez 18:36) Kristusa njegovi zvesti sledilci v tem posnemamo tako, da smo mu zvestovdani, da zvesto podpiramo njegovo Kraljestvo in da o tem Kraljestvu govorimo drugim. (Matej 24:14) »Veleposlaniki smo [. . .], ki zastopamo Kristusa,« je napisal apostol Pavel. »Kot Kristusovi zastopniki prosimo: ‚Spravite se z Bogom.‘«a (2. Korinčanom 5:20)

 4. Kako vsi pravi kristjani kažejo, da zvesto podpirajo Božje kraljestvo? (Glej okvir »Nevtralnost zgodnjih kristjanov«.)

⁴ Veleposlaniki so predstavniki tujega vladarja ali države, zato se ne vmešavajo v notranje zadeve držav, v katerih so, temveč ostajajo nevtralni. Zastopajo pa vlado države, ki jo predstavljajo. Enako velja za Kristusove maziljene sledilce, ki imajo »državljanstvo v nebesih«. (Filipljanom 3:20) Pravzaprav je lahko zaradi njihovega gorečega oznanjevanja Kraljestva že na milijone Kristusovih »drugih ovc« upoštevalo poziv: »Spravite se z Bogom.« (Janez 10:16; Matej 25:31–40) Te služijo kot Kristusovi poslaniki in pri tem podpirajo Jezusove maziljene brate. Obe skupini kot združena čreda zastopata Mesijansko kraljestvo in obenem ostajata povsem nevtralni glede političnih zadev sveta. (Beri Izaija 2:2–4.)

 5. Kako se krščanska občina razlikuje od staroveškega Izraela in kaj to pomeni za kristjane?

⁵ Pravi kristjani pa nismo nevtralni le zato, ker smo zvesti Kristusu. V nasprotju s staroveškimi Izraelci, ki so živeli le v deželi, katero jim je dal Bog, smo mi del mednarodne bratovščine. (Matej 28:19; 1. Petrovo 2:9) Če bi se torej postavili na stran kake politične stranke, ne bi več mogli brez zadržkov oznanjevati kraljestvenega sporočila, precej pa bi se skrhala tudi naša krščanska enotnost. (1. Korinčanom 1:10) Poleg tega bi se v času vojne bojevali proti sovernikom, za katere nam je zapovedano, naj jih ljubimo. (Janez 13:34, 35; 1. Janezovo 3:10–12) Potemtakem je imel Jezus dober razlog, ko je svojim učencem rekel, da naj odložijo meč. Dejal jim je celo, naj ljubijo svoje sovražnike. (Matej 5:44; 26:52; glej okvir »Ali sem nevtralen?«.)

 6. Kako to, da smo posvečeni Bogu, vpliva na naš odnos do cesarja?

⁶ Pravi kristjani svojega življenja nismo posvetili kakemu človeku, človeški organizaciji ali narodu, temveč Bogu. V 1. Korinčanom 6:19, 20 piše: »Vi ne pripadate sebi, ker ste bili kupljeni po visoki ceni.« Jezusovi sledilci dajemo »cesarju« to, kar smo dolžni, torej ga spoštujemo, plačujemo davke in smo mu relativno podložni, vendar dajemo tudi »Bogu [. . .], kar je Božjega«. (Marko 12:17; Rimljanom 13:1–7) K temu spada to, da Boga častimo, ga ljubimo iz vse duše in smo mu zvestovdano poslušni. Če je treba, smo se za Boga pripravljeni odreči tudi svojemu življenju. (Luka 4:8; 10:27; beri Apostolska dela 5:29; Rimljanom 14:8.)

7., 8. Kako bi opisali »duha sveta« in kako ta duh »deluje« v neposlušnih ljudeh?

⁷ Kristjani ostajamo ločeni od sveta tudi tako, da se upiramo njegovemu hudobnemu duhu. »Mi pa nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga,« je napisal Pavel. (1. Korinčanom 2:12) Efežanom je dejal: »Nekdaj [ste] živeli tako, kakor živi ta svetovna stvarnost, kakor hoče vladar oblasti zraka, duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti.« (Efežanom 2:2, 3)

⁸ Delovanje »zraka« oziroma duha sveta je podobno učinku nevidne gonilne sile, ki ljudi spodbuja, da so neposlušni Bogu ter da so jim pomembne predvsem »želje mesa« in »želje oči«. (1. Janezovo 2:16; 1. Timoteju 6:9, 10) Ljudje se težko uprejo »oblasti« tega duha, ker je privlačen za grešno meso, pretkan, nepopustljiv in podobno kakor zrak vsepovsod navzoč. Poleg tega neposlušni ljudje, na katere »deluje« ta duh, v sebi postopoma razvijejo lastnosti, ki Bogu niso všeč, kot so sebičnost, ošabnost, pohlep ter postavljanje lastnih moralnih meril in upiranje oblasti.b Preprosto rečeno, duh sveta sčasoma povzroči, da v srcu ljudi zrastejo Hudičeve lastnosti. (Janez 8:44; Apostolska dela 13:10; 1. Janezovo 3:8, 10)

 9. Kako vse lahko duh sveta prodre v naš um in srce?

⁹ Ali lahko duh sveta požene korenine v vašem umu in srcu? Da, vendar le če mu to dopustite, tako da niste dovolj oprezni. (Beri Pregovori 4:23.) Na posameznika pogosto prične vplivati neopazno. Morda po prijateljih, ki so navidez dobri ljudje, a v resnici ne ljubijo Jehova. (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:33) Tega hudobnega duha se lahko navzamete tudi tako, da berete neprimerno literaturo, obiskujete pornografske ali odpadniške internetne strani, si izberete škodljivo razvedrilo oziroma se ukvarjate s športom, ki zelo spodbuja tekmovalnega duha. Res, miselnost Satana oziroma njegove stvarnosti se lahko skriva za komer koli ali čemer koli.

10. Kako se lahko upiramo duhu sveta?

¹⁰ Kako se lahko upiramo zahrbtnemu duhu sveta in ostanemo v Božji ljubezni? Samo tako, da povsem izkoristimo Jehovove duhovne priprave in neprestano molimo za svetega duha. Jehova je veliko močnejši od Hudiča ali hudobnega sveta, ki ga ta nadzira. (1. Janezovo 4:4) Kako pomembno je torej, da z molitvami ostajamo blizu Jehovu!

11. Kako duh sveta vpliva na merila oblačenja?

¹¹ Človek z oblačenjem, urejanjem in čistočo na zunaj kaže, kateri duh vpliva nanj. V mnogih deželah so se merila oblačenja tako znižala, da je neki televizijski poročevalec namignil, da za prostitutke kmalu ne bo več nobenega razpoznavnega oblačila. Celo dekleta, ki še niso v najstniških letih, privzemajo modne smernice, za katere je značilno »čim več golote in čim manj spodobnosti«, kot je pisalo v nekem časopisu. Neka druga modna muha pa narekuje malomarno oblačenje, ki odseva uporniškega duha ter pomanjkanje dostojanstva in samospoštovanja.

12., 13. Katera načela bi morali imeti za vodilo glede oblačenja in urejanja?

¹² Prav je, da si kot Jehovovi služabniki želimo, da je naš videz kar najboljši. To pomeni, da je naša obleka urejena in čista ter da smo oblečeni okusno in primerno okoliščinam. Iz našega videza bi se moralo vedno razpoznati, da ravnamo v »skromnosti in razumnosti«, kar je skupaj z »dobrimi deli« primerno za vse, tako moške kot ženske, »ki pravijo, da častijo Boga«. Seveda ni naša glavna skrb, da pritegnemo pozornost nase, temveč da upoštevamo svetopisemsko spodbudo: »Obdržite [se] v Božji ljubezni.« (1. Timoteju 2:9, 10; Juda 21) Da, najbolj se želimo lepšati »s skritim človekom srca [. . .], ki je v Božjih očeh veliko vreden«. (1. Petrovo 3:3, 4)

¹³ Poleg tega imejte v mislih, da lahko s svojim stilom oblačenja in urejanja vplivamo na to, kako bodo drugi gledali na pravo čaščenje. Ko se grška beseda za »skromnost« uporabi v moralnem smislu, se nanaša na globoko spoštovanje, strahospoštovanje in spoštovanje občutkov ali mnenja drugih. Potemtakem bi moral biti naš cilj, da nam je vest drugih pomembnejša od naših domnevnih pravic. Predvsem pa želimo prinašati čast Jehovu in njegovemu ljudstvu ter se v vsem priporočati za Božje služabnike, tako da vse delamo »Bogu v slavo«. (1. Korinčanom 4:9; 10:31; 2. Korinčanom 6:3, 4; 7:1)

14. Kaj bi se morali vprašati glede svojega videza in čistoče?

¹⁴ Naša obleka, urejenost in čistoča pa so še pomembnejše, ko smo na oznanjevanju ali krščanskem shodu. Vprašajte se: Ali s svojim videzom in osebno higieno po nepotrebnem zbujam pozornost drugih? Ali jih s svojo zunanjostjo spravljam v zadrego? Ali menim, da so moje pravice na teh področjih pomembnejše od tega, da sem primeren za opravljanje nalog v občini? (Psalm 68:6; Filipljanom 4:5; 1. Petrovo 5:6)

15. Zakaj v Svetem pismu ni seznama pravil glede oblačenja, urejanja in čistoče?

¹⁵ V Svetem pismu ni seznama pravil glede oblačenja, urejanja in čistoče, po katerem naj bi se kristjani ravnali. Jehova ne želi omejevati naše svobode odločanja ali zmožnosti razmišljanja. Nasprotno, želi, da postanemo zreli ljudje, ki razmišljajo na podlagi svetopisemskih načel in ki »imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14) In kar je najpomembnejše, želi, da nas vodi ljubezen – ljubezen do Boga in bližnjega. (Beri Marko 12:30, 31.) V okviru svetopisemskih načel imamo precej proste roke, ko se odločamo, kaj bomo oblekli in kako se bomo uredili. Dokaz tega lahko vidimo povsod po svetu, ko se zbere množica slikovito oblečenih radostnih Jehovovih častilcev.

16. Kako duh sveta deluje nasprotno od tega, kar je učil Jezus, in kaj bi se morali vprašati?

¹⁶ Duh sveta milijone ljudi zavaja in spodbuja, da iščejo srečo v denarju in gmotnih rečeh. Toda Jezus je dejal: »Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15) On sicer ni zagovarjal asketizma oziroma skrajnega samozanikanja. Učil pa je, da sta prihodnje življenje in pristna sreča na voljo tistim, ki se »zavedajo svojih duhovnih potreb«, in tistim, ki ohranjajo preprosto življenje oziroma so osredinjeni na duhovne stvari. (Matej 5:3; 6:22) Vprašajte se: Ali res verjamem, kar je učil Jezus, ali pa name vpliva »oče laži«? (Janez 8:44) Kaj pokažem s svojimi besedami, cilji, s tem, čemur v življenju dajem prednost, in z načinom življenja? (Luka 6:45; 21:34–36; 2. Janezovo 6)

17. Naštejte nekaj koristi, ki jih uživajo tisti, ki ohranjajo preprosto življenje.

¹⁷ Jezus je rekel, da se »modrost izkazuje pravična po svojih delih«. (Matej 11:19) Razmislite o le nekaterih koristih, ki jih uživajo tisti, ki ohranjajo preprosto življenje. V krščanskih dejavnostih najdejo pravo osvežitev. (Matej 11:29, 30) Ogibajo se nepotrebnih skrbi in si tako prihranijo mnogo duševnih in čustvenih bolečin. (Beri 1. Timoteju 6:9, 10.) Zadovoljni so s tem, da imajo osnovne življenjske potrebščine, zato jim ostane več časa za družino in krščanske prijatelje. Morda zaradi tega tudi bolje spijo. (Pridigar 5:12) V svojem življenju so bolj srečni, ker se razdajajo, kakor koli se lahko. (Apostolska dela 20:35) Nenazadnje pa si prizadevajo, da bi »rastli v upanju«, ter čutijo notranji mir in zadovoljstvo. (Rimljanom 15:13; Matej 6:31, 32) Ti blagoslovi so resnično neprecenljivi!

18. Kako Sveto pismo opisuje našega sovražnika, njegove metode in naravo našega bojevanja?

¹⁸ Tisti, ki ostajajo v Božji ljubezni, uživajo tudi duhovno zaščito pred Satanom. On kristjanov ne želi prikrajšati le za srečo, temveč tudi za večno življenje. (1. Petrovo 5:8) Pavel je dejal: »Ne bojujemo se proti krvi in mesu, temveč proti vladam, oblastem, svetovnim vladarjem te teme, proti hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:12) Grška beseda za »bojevati se« namiguje na to, da se ne bojujemo na daleč – tako rekoč iz zavetja skritega bunkerja – temveč mož na moža. Poleg tega izrazi »vlade«, »oblasti« in »svetovni vladarji« nakazujejo, da so napadi iz duhovnega področja zelo organizirani in premišljeni.

19. Opišite kristjanovo duhovno bojno opremo.

¹⁹ Kljub človeškim slabostim in omejitvam pa lahko zmagamo. Kako? Tako da si nadenemo »celotno Božjo bojno opremo«. (Efežanom 6:13) Ta oprema je v Efežanom 6:14–18 opisana takole: »Bodite torej neomajni, tako da ste okoli ledij opasani z resnico, da imate na prsih oklep pravičnosti in da ste obuti v pripravljenost oznanjati dobro novico miru. Predvsem pa vzemite veliki ščit vere, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče izstrelke Hudobnega. Sprejmite tudi čelado [oziroma upanje] rešitve in meč duha, ki je Božja beseda, hkrati pa z vsakršno molitvijo in prošnjo ob vsaki priložnosti v duhu molite.«

20. Kako se naš duhovni boj razlikuje od dobesednega?

²⁰ Duhovna bojna oprema je od Boga, zato nas bo nedvomno varovala, če jo bomo le imeli vedno na sebi. V nasprotju z dobesednimi vojaki, ki se jim morda ni treba neprestano bojevati, se kristjani brez predaha bojujemo na življenje in smrt. Ta boj bo trajal, vse dokler ne bo Bog uničil Satanovega sveta in vseh hudobnih duhov vrgel v brezno. (Razodetje 12:17; 20:1–3) Ne obupajte torej, če se spoprijemate s slabostmi ali napačnimi željami, saj moramo zato, da bi lahko Jehovu ostali zvesti, vsi ravnati podobno kot apostol Pavel, ki je dejal: »Svoje telo tepem.« (1. Korinčanom 9:27) Prav zares, zaskrbljeni bi morali biti takrat, ko se ne bojujemo!

21. Edino kako lahko izidemo kot zmagovalci v našem duhovnem boju?

²¹ Poleg tega se za zmago v tem boju ne smemo zanašati zgolj na lastno moč. Zato nas Pavel spominja, naj »ob vsaki priložnosti v duhu« molimo k Jehovu. Obenem pa bi morali Jehovu prisluhniti, tako da preučujemo njegovo Besedo in se ob vsaki priložnosti družimo s »soborci«, saj v tem boju nismo sami! (Filemonu 2; Hebrejcem 10:24, 25) Tisti, ki so zvesti na vseh teh področjih, ne bodo le izšli kot zmagovalci, temveč lahko tudi branijo svojo vero, ko je preizkušena.

22., 23. a) Zakaj moramo biti vedno pripravljeni braniti svojo vero in kaj bi se morali vprašati? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem poglavju?

²² »Ker pa niste del sveta,« je dejal Jezus, »vas svet sovraži.« (Janez 15:19) Potemtakem morajo biti kristjani vedno pripravljeni braniti svojo vero ter to storiti spoštljivo in blago. (Beri 1. Petrovo 3:15.) Vprašajte se: Ali razumem, zakaj imamo Jehovove priče včasih drugačno stališče od priljubljenega? Ali sem takrat, ko moram zagovarjati tako stališče, povsem prepričan, da je to, kar pravita Sveto pismo in zvesti suženj, pravilno? (Matej 24:45; Janez 17:17) In ali nisem takrat, ko pride do tega, da moram storiti to, kar je prav v Jehovovih očeh, ne le pripravljen biti drugačen, ampak tudi ponosen, da sem drugačen? (Psalm 34:2; Matej 10:32, 33.)

²³ Pogosto pa je naša želja, da bi ostali ločeni od sveta, preizkušana bolj prikrito. Kot smo denimo omenili prej, Hudič skuša Jehovove služabnike zvabiti v svet s posvetnimi oblikami razvedrila. Kako lahko izberemo razvedrilo, ki nam bo koristilo, nas osvežilo in nas ne bo oropalo čiste vesti? O tem bomo razpravljali v naslednjem poglavju.