Uprite se Hudiču in njegovim spletkam

1., 2. Kdo vse se veseli ob krstu?

ČE STE eden od tistih, ki že desetletja služijo Jehovu, ste verjetno slišali že mnogo govorov za krst na naših zborih in zborovanjih. A ne glede na to, kolikokrat ste bili dozdaj navzoči ob takih dogodkih, vas verjetno še vedno gane vsakič, ko vidite, kako tisti iz prvih vrst v občinstvu vstanejo, da bi se krstili. Takrat med navzočimi završi od navdušenja in zasliši se gromek aplavz. Medtem ko gledate še eno skupino dragocenih posameznikov, ki so se postavili na Jehovovo stran, vam v oči morda stopijo solze. Kako zelo veseli smo ob takšnih priložnostih!

² V naših krajih lahko vidimo krst nekajkrat na leto, angeli pa imajo to prednost veliko pogosteje. Ali si lahko predstavljate, kolikšno mora biti »v nebesih [. . .] veselje«, ko na tisoče ljudi po vsem svetu vsak teden postane del Jehovove vidne organizacije? (Luka 15:7, 10) Nedvomno so angeli navdušeni, ko gledajo ta porast! (Hagaj 2:7)

 3. Zakaj hodi Satan okrog »kakor rjoveč lev« in kaj hoče storiti?

³ Obstajajo pa tudi duhovna bitja, ki jih zelo jezi, ko se novi krščujejo. Satan in demoni so besni, ko vidijo, kako na tisoče ljudi obrne hrbet temu pokvarjenemu svetu. Satan se je namreč bahal, da noben človek ne bo iskreno ljubil Jehova in da Mu nihče ne bo ostal zvest, če bo moral prestajati kakšno veliko preizkušnjo. (Beri Job 2:4, 5.) Vsakokrat, ko se kdo odloči, da se bo posvetil Jehovu, se izkaže, da se je Satan motil. To je zanj tako, kakor da bi vsak teden v letu dobil več tisoč klofut okrog ušes. Ni čudno, da »hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl«! (1. Petrovo 5:8) Ta »lev« se na vso moč napreza, da bi nas duhovno požrl, da bi poškodoval ali celo uničil naš odnos z Bogom. (Psalm 7:1, 2; 2. Timoteju 3:12)

4., 5. a) Na katera dva pomembna načina je Jehova omejil vpliv Satana? b) O čem je lahko prepričan pravi kristjan?

⁴ Čeprav imamo opravka z okrutnim nasprotnikom, pa nas ni treba biti preveč strah. Zakaj ne? Ker je Jehova na dva načina omejil vpliv tega »rjovečega leva«. Katera dva pa? Kot prvo je napovedal, da bo »velika množica« pravih kristjanov preživela bližajočo se »veliko stisko«. (Razodetje 7:9, 14) Božje prerokbe se vedno uresničijo. Zato mora celo Satan vedeti, da Božjega ljudstva kot celote ne bo mogel nikoli uničiti.

⁵ Drugi način pa je očiten iz temeljne resnice, ki jo je izrekel eden od Božjih zvestih mož iz preteklosti. Prerok Azarija je kralju Asu rekel: »Jehova bo z vami, dokler boste vi z njim.« (2. kroniška 15:2; beri 1. Korinčanom 10:13.) Številni zapisani zgledi kažejo, da je Satanu v preteklosti vedno spodletelo, ko je hotel požreti koga od Božjih služabnikov, ki so ostali blizu Bogu. (Hebrejcem 11:4–40) Kristjan, ki danes ostane blizu Bogu, se lahko upre Hudiču in ga celo premaga. Božja Beseda nam pravzaprav zagotavlja: »Hudiču pa se uprite, in bo zbežal od vas.« (Jakob 4:7)

 6. Kako se Satan bojuje proti posameznim kristjanom?

⁶ Satan v tej tako imenovani vojni ne more zmagati, lahko pa nas premaga kot posameznike, če smo premalo pazljivi. Ve, da nas lahko požre, če oslabi našo vez z Jehovom. Kako skuša to doseči? Tako da nas napada silovito, osebno in zvito. Pa si pobliže oglejmo te glavne Satanove metode.

 7. Zakaj Satan silovito napada Jehovovo ljudstvo?

⁷ Siloviti napadi. Apostol Janez je rekel: »Ves svet pa leži v oblasti Hudobnega.« (1. Janezovo 5:19) V teh besedah je opozorilo za vse prave kristjane. Glede na to, da je Satan požrl že celotni brezbožni svet, se lahko osredotoči na tiste, ki so mu do zdaj uspeli pobegniti, in jih še močneje napada – na Jehovove služabnike. (Miha 4:1; Janez 15:19; Razodetje 12:12, 17) Zelo je besen, ker ve, da ima malo časa. Zato je še povečal pritisk. Danes občutimo še njegove zadnje krute poskuse, da bi uničil naš odnos z Bogom.

 8. Kaj je apostol Pavel mislil, ko je rekel, da se »bojujemo« proti hudobnim duhovom?

⁸ Osebni boj. Apostol Pavel je sokristjane opozoril: »Bojujemo se proti [. . .] hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:12) Zakaj je Pavel uporabil izraz »bojujemo se«? Z njim je v grščini izražena misel, da se bojujemo mož na moža. S tem izrazom je torej Pavel poudaril, da se mora vsak od nas osebno bojevati s hudobnimi duhovi. Naj živimo v deželi, kjer veliko ljudi verjame v hudobne duhove ali pa ne, nikoli ne bi smeli pozabiti, da smo s svojo posvetitvijo Jehovu tako rekoč stopili na blazino za rokoborbo. Najmanj od posvetitve naprej se noben kristjan ne more ogniti temu boju. Ni čudno, da se je Pavlu zdelo potrebno, da kristjane v Efezu nekajkrat spodbudi, da morajo »ostati neomajni«! (Efežanom 6:11, 13, 14)

 9. a) Zakaj Satan in demoni uporabljajo številne »spletke«? b) Zakaj skuša Satan pokvariti naše misli in kako se lahko upremo njegovim prizadevanjem? (Glej okvir »Pazite se Satanovih zvijač!«.) c) Katero spletko bomo sedaj obravnavali?

⁹ Zvite spletke. Pavel opogumlja kristjane, naj ostanejo neomajni, ko jih Satan napada s »spletkami«. (Efežanom 6:11) Bodite pozorni, da je Pavel tu uporabil množino. Hudobni duhovi ne uporabljajo le ene zvite spletke, ampak veliko različnih, in to ne brez razloga. Nekateri verniki, ki so ostali neomajni v eni vrsti preizkušnje, so sčasoma popustili v drugi. Zato Hudič in demoni pozorno opazujejo vedenje vsakega od nas, da bi ugotovili, kje so naše šibke točke. Nato izkoristijo katero koli našo duhovno šibkost, ki jo morda imamo. K sreči pa lahko prepoznamo mnogo Hudičevih metod, saj so odkrite v Svetem pismu. (2. Korinčanom 2:11) V tej knjigi smo že razpravljali o tem, kako Satan spletkari z mikavnostjo pridobitništva, škodljivo družbo in spolno nemoralo. Pa si sedaj poglejmo še eno njegovo spletko – spiritizem.

10. a) Kaj je spiritizem? b) Kako na spiritizem gleda Jehova in kako vi?

¹⁰ S spiritizmom oziroma demonizmom pride človek v neposreden stik s hudobnimi duhovi. Vedeževanje, čaranje, izrekanje urokov in spraševanje mrtvih so le nekatere oblike spiritizma. Kot nam je dobro znano, se spiritizem Jehovu »gnusi«. (5. Mojzesova 18:10–12; Razodetje 21:8) Tudi za nas velja opomin »močno sovražite húdo«, zato ne pride v poštev, da bi iskali družbo hudobnih duhovnih sil. (Rimljanom 12:9) Kako odvratno bi s tem izdali našega nebeškega Očeta, Jehova!

11. Zakaj bi bila za Satana velika zmaga, če bi nas lahko zvabil v spiritizem? Ponazorite.

¹¹ Toda prav zaradi tega, ker ukvarjanje s spiritizmom pomeni podlo izdajo Jehova, je Satan odločen nekatere izmed nas potegniti vanj. Vsakič, ko mu uspe kakega kristjana zvabiti v demonizem, doseže veliko zmago. Zakaj? Razmislite o naslednji primerjavi: Če bi kdo uspel prepričati vojaka, da naj dezertira in izda svojo vojaško enoto ter se pridruži sovražnikovim silam, bi bil poveljnik sovražne vojske zelo zadovoljen. Morda bi se z njim celo ponašal kot s trofejo, da bi tako žalil poveljnika vojakove prejšnje vojske. Podobno se zgodi, če se kristjan prične ukvarjati s spiritizmom. Hote in zavestno zapusti Jehova in se neposredno prepusti Satanovemu poveljevanju. Zamislite si, s kakšnim zadovoljstvom bi se Satan ponašal s tem ubežnikom kakor z vojno trofejo! Ali bi kdo od nas želel pomagati Hudiču do take zmage? Nikakor! Mi nismo izdajalci.

12. Katero metodo uporablja Satan, da bi vplival na naše stališče do spiritizma?

¹² Dokler preziramo spiritizem, Satanu ne bo uspelo, da bi nas z njim zapeljal. Zato ve, da mora spremeniti naše razmišljanje. Kako? Na različne načine želi zmesti kristjane, tako da nekateri od njih potem »dobremu pravijo hudo in hudemu dobro«. (Izaija 5:20) Zato se pogosto zateka k eni od svojih preizkušenih metod – postavlja vprašanja, ki vzbujajo dvom.

13. Kako je Satan v preteklosti uporabljal metodo postavljanja vprašanj, da bi vzbudil dvome?

¹³ Bodite pozorni, kako je Satan uporabil to metodo v preteklosti. V Edenu je vprašal Evo: »Ali vama je Bog res rekel, da ne smeta jesti od vseh dreves v vrtu?« V Jobovem času je na zboru, ki so ga imeli angeli v nebesih, vprašal: »Ali se Job zastonj boji Boga?« In Jezusa je na začetku njegovega služenja tu na zemlji izzival: »Če si Božji sin, reci, naj ti kamni postanejo hlebci kruha.« Samo pomislite – Satan si je v Jezusovem primeru drznil zasmehljivo oponašati besede, ki jih je sam Jehova izrekel približno šest tednov prej: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (1. Mojzesova 3:1; Job 1:9; Matej 3:17; 4:3)

14. a) Kako Satan spletkari, da bi vnesel dvom glede nevarnosti spiritizma? b) Kaj bomo sedaj pregledali?

¹⁴ Tudi danes uporablja Hudič podobno spletko, da bi med ljudi vnesel dvom glede tega, da je spiritizem škodljiv. Žal je uspel zasejati dvome v misli nekaterih vernikov. Začeli so se spraševati, ali so nekatere oblike spiritizma res tako zelo napačne. (2. Korinčanom 11:3) Kako lahko takim pomagamo, da bi spremenili svoje razmišljanje? Kako lahko poskrbimo, da ta Satanova spletka ne bo vplivala na nas? Odgovor na to bomo dobili, če bomo pregledali, kateri dve področji je Satan zahrbtno okužil s spiritističnimi elementi. To sta razvedrilo in zdravljenje.

15. a) Kako mnogi v zahodnem svetu gledajo na spiritizem? b) Kako je na nekatere kristjane vplivalo posvetno stališče do spiritizma?

¹⁵ Okultizem, čarovništvo in druge oblike spiritizma so še posebej v zahodnem svetu vedno bolj vsakdanje. V filmih, knjigah, televizijskih oddajah in računalniških igrah je demonizem vse bolj prikazan kot zabaven, prebrisan in neškodljiv. Nekateri filmi in knjige, v katerih se zgodba vrti okoli okultizma, so postali tako priljubljeni, da njihovi privrženci ponekod ustanavljajo klube. Jasno je, da je demonom uspelo prikazati okultizem kot nekaj, kar sploh ni tako nevarno, kot se zdi. Ali je splošno stališče, da se spiritizem sme jemati zlahka, vplivalo na kristjane? Na nekatere že, saj so začeli drugače razmišljati. Kako? Poglejmo si značilen primer. Potem ko je neki kristjan gledal film, ki se je osredinjal na okultizem, je rekel: »Film sem gledal, nisem se pa ukvarjal s spiritizmom.« Zakaj je takšno razmišljanje nevarno?

16. Zakaj je nevarno izbrati razvedrilo, ki se osredinja na okultna dejanja?

¹⁶ Čeprav obstaja razlika med tem, da se kdo ukvarja s spiritizmom, in tem, da ga gleda, to vsekakor še ne pomeni, da ni nevarno gledati okultnih prizorov. Zakaj ne? Pomislite: Iz Božje Besede izvemo, da niti Satan niti njegovi demoni niso sposobni brati naših misli.a Zato morajo, kot smo omenili že prej, pozorno spremljati naša dejanja, tudi našo izbiro razvedrila, da bi lahko ugotovili, kaj razmišljamo, in odkrili kakšno našo duhovno šibkost. Ko kristjan s svojim obnašanjem pokaže, da uživa v filmih ali knjigah, ki se osredinjajo na spiritistične medije, uroke, obsedenost z demoni ali podobne demonske teme, zlim duhovom prenaša sporočilo. V bistvu jih opozarja na svojo šibkost! Demoni lahko potem bolj pritisnejo nanj, da bi izvedeli še več o njegovi šibkosti, ki jo je pokazal, dokler ga ne spravijo na tla. Pravzaprav so se nekateri, ki so se začeli zanimati za spiritizem zaradi razvedrila, ki se je osredinjalo predvsem na okultizem, kasneje dejansko začeli ukvarjati s spiritizmom. (Beri Galačanom 6:7.)

17. S katero spletko lahko Satan izrabi tiste, ki so bolni?

¹⁷ Satan ne skuša izrabiti le naše želje po razvedrilu, ampak tudi našo skrb za zdravje. Kako? Kristjan, ki mu zdravje peša kljub številnim poskusom, da bi se pozdravil, lahko postane potrt. (Marko 5:25, 26) To pa je lahko za Satana in demone ugodna priložnost, da ga izrabijo. Demoni lahko bolnega pripravijo do tega, da se v obupu zateče k zdravljenju ali postopkom, ki so polni »skrivnostnih moči« oziroma spiritizma. (Izaija 1:13) Če demoni s to spletko uspejo, lahko bolnemu oslabijo odnos z Bogom. Kako?

18. Katere postopke bo kristjan zavrnil in zakaj?

¹⁸ Jehova je Izraelce, ki so se zatekli k »skrivnostnim močem«, posvaril: »Ko iztegujete roke, si pred vami zatiskam oči. Čeprav izrekate mnogo molitev, ne poslušam.« (Izaija 1:15) Seveda se vedno želimo ogniti vsega, kar bi lahko oviralo naše molitve in podporo, ki jo prejemamo od Jehova – še toliko bolj takrat, ko smo bolni. (Psalm 41:3) Zato bi moral pravi kristjan, ki ugotovi, da diagnostični postopek ali zdravljenje lahko vsebuje spiritistične elemente, tak postopek oziroma zdravljenje zavrniti.b (Matej 6:13) Tako ne bo izgubil Jehovove podpore. (Glej okvir »Ali je to res spiritizem?«.)

19. a) Na kakšno mišljenje je Hudič glede svoje moči napeljal mnoge? b) Kakšnih zgodb se morajo pravi kristjani ogibati?

¹⁹ Medtem ko mnogi ljudje v zahodnih državah podcenjujejo nevarnost Satanove moči, pa se v drugih delih sveta dogaja ravno nasprotno. Tam je Hudič mnoge zvito napeljal na mišljenje, da je močnejši, kot je v resnici. Nekateri ljudje živijo, jedo, delajo in spijo v strahu pred hudobnimi duhovi. Veliko je zgodb o tem, kako zelo močni so demoni. Take zgodbe ljudje pogosto pripovedujejo z velikim navdušenjem, da pritegnejo poslušalce. Ali je prav, da bi sodelovali pri širjenju takih zgodb? Ne, služabniki pravega Boga se tega ogibajo iz dveh pomembnih razlogov.

20. Kako lahko kdo morda nehote širi Satanovo propagando?

²⁰ Kot prvo zato, ker človek s širjenjem zgodb o podvigih demonov pravzaprav pomaga Satanu pri njegovem naprezanju. Kako to? Božja Beseda potrjuje, da je Satan sposoben mogočnih del, a tudi opozarja, da uporablja »lažna znamenja« in »prevaro«. (2. Tesaloničanom 2:9, 10) Glede na to, da je Satan največji prevarant, ve, kako vplivati na misli tistih, ki jih mika spiritizem, in kako jih prepričati, da verjamejo nekaj, kar ni res. Taki so morda iskreno prepričani, da so nekaj videli in slišali. Morda o svojih izkušnjah pripovedujejo kot o resničnih doživetjih. Sčasoma, ko se te zgodbe znova in znova pripovedujejo, se v njih že pretirava. Če bi kristjan širil take zgodbe, bi pravzaprav izpolnjeval voljo Hudiča, ki je »oče laži«. Širil bi Satanovo propagando. (Janez 8:44; 2. Timoteju 2:16)

21. O čem se predvsem želimo pogovarjati?

²¹ Drugi razlog pa je ta, da kristjan, ki je morda v preteklosti tudi res doživel kaj takega, ne bo želel teh zgodb ponavljati in s tem zabavati sovernikov. Zakaj? Ker smo spodbujeni: »Pozorno glejmo Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere, Jezusa.« (Hebrejcem 12:2) Da, svojo pozornost moramo usmeriti na Kristusa, ne na Satana. Vredno je omeniti, da Jezus, ko je bil na zemlji, ni zabaval svojih učencev z zgodbami o hudobnih duhovih, čeprav bi lahko veliko povedal o tem, kaj Satan zmore in česa ne. Raje se je osredotočal na sporočilo o Kraljestvu. In ker želimo posnemati Jezusa in apostole, se predvsem pogovarjamo »o Božjih veličastnih delih«. (Apostolska dela 2:11; Luka 8:1; Rimljanom 1:11, 12)

22. Kako lahko še naprej prispevamo k temu, da je v nebesih veselje?

²² Res je, da Satan uporablja različne spletke, tudi spiritizem, da bi uničil naš odnos z Jehovom. Toda ko sovražimo hudo in se oklepamo dobrega, Hudiču ne dopustimo, da bi omajal našo trdno odločitev, da bomo zavračali vse oblike spiritizma. (Beri Efežanom 4:27.) Predstavljajte si, kako veliko bo »v nebesih [. . .] veselje«, če nam bo uspelo »kljub Hudičevim spletkam ostati neomajni« in doživeti čas, ko Satana ne bo več! (Luka 15:7; Efežanom 6:11)