Kako je občina organizirana in vodena

APOSTOL Pavel je v svojem prvem pismu Korinčanom povedal pomembno resnico o Bogu. Napisal je: »Bog namreč ni Bog nereda, ampak miru.« V nadaljevanju je glede občinskih shodov rekel: »Vse naj poteka spodobno in urejeno.« (1. Kor. 14:33, 40)

² Na začetku tega pisma je apostol opomnil sovernike glede nesoglasij, ki so obstajala v korintski občini. Tamkajšnje brate in sestre je spodbudil: »V tem, kar govorite, bodite soglasni in [...] povsem enotni v mislih in načinu razmišljanja.« (1. Kor. 1:10, 11) Nato jim je svetoval glede različnih zadev, ki so slabo vplivale na enotnost v občini. S ponazoritvijo o človeškem telesu je pokazal, da sta enotnost in sodelovanje nujna. Vse v krščanski občini, ne glede na njihovo vlogo, je spodbudil, naj ljubeče skrbijo drug za drugega. (1. Kor. 12:12–26) Očitno je, da je za takšno dobro sodelovanje med posamezniki v občini potrebna organiziranost.

³ Kako pa naj bi bila krščanska občina organizirana? Kdo naj bi jo organiziral? Kakšno strukturo naj bi imela? Kdo naj bi opravljal odgovorne naloge? Če se pustimo voditi Svetemu pismu, najdemo jasne odgovore na ta vprašanja. (1. Kor. 4:6)

OBČINA JE ORGANIZIRANA TEOKRATIČNO

⁴ Krščanska občina je bila ustanovljena ob binkoštih leta 33 n. št. Kaj lahko izvemo o občini v prvem stoletju? Organizirana in vodena je bila teokratično, kar pomeni, da je delovala pod Božjo vlado (po grško je Bog theós in vlada krátos). Besedi theós in krátos se, prevedeni kot »Bog« in »moč«, pojavita v 1. Petrovem 5:10, 11. Navdihnjeno poročilo o tem dogodku, do katerega je pred skoraj 2000 leti prišlo v Jeruzalemu, ne pušča nobenega dvoma, da je občino maziljenih kristjanov ustanovil Bog. (Apd. 2:1–47) Občina je opisana kot njegova zgradba in njegova družina. (1. Kor. 3:9; Efež. 2:19) Današnja krščanska občina je organizirana in deluje podobno kot občina v prvem stoletju.

⁵ Občino je na začetku sestavljalo okoli 120 učencev. Bili so prvi, na katere je bil izlit sveti duh, s čimer se je izpolnila prerokba iz Joela 2:28, 29. (Apd. 2:16–18) Še isti dan se je v vodi krstilo okoli 3000 drugih, ki so tako postali del občine, v kateri so bili z duhom rojeni kristjani. Sprejeli so sporočilo o Kristusu in se učili od apostolov. »Jehova pa je poskrbel, da so se jim vsak dan pridružili takšni, ki so našli pot rešitve.« (Apd. 2:41, 42, 47)

⁶ Občina v Jeruzalemu je vse bolj rasla, zato je judovski veliki duhovnik učence obtožil, da so mesto napolnili s svojim naukom. Med novimi učenci, ki so se pridružili občini, so bili tudi številni judovski duhovniki. (Apd. 5:27, 28; 6:7)

⁷ Jezus je rekel: »Pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) In tako je tudi bilo. Ko je v Jeruzalemu po Štefanovi smrti izbruhnilo hudo preganjanje, so se tamkajšnji učenci razkropili po Judeji in Samariji. Toda kamor koli so šli, so še naprej oznanjali dobro novico in pridobivali učence. Med temi novimi učenci so bili tudi Samarijani. (Apd. 8:1–13) Kasneje so dobro novico pričeli oznanjati med neobrezanimi nejudovskimi narodi, in to zelo uspešno. (Apd. 10:1–48) Zaradi tako obsežnega oznanjevanja je bilo vedno več učencev in nove občine so nastajale tudi zunaj Jeruzalema. (Apd. 11:19–21; 14:21–23)

⁸ Kaj vse je bilo treba urediti, da bi bila vsaka novoustanovljena občina organizirana in vodena teokratično oziroma tako, kot želi Bog? Po Božjem svetem duhu je bilo poskrbljeno, da so za čredo skrbeli podpastirji. Med svojim prvim misijonarskim potovanjem sta Pavel in Barnaba v občinah, ki sta jih obiskala, postavila starešine. (Apd. 14:23) Svetopisemski pisec Luka nam pove nekaj podrobnosti o Pavlovem srečanju s starešinami iz občine v Efezu. Pavel jim je rekel: »Pazite nase in na vso čredo, saj vas je sveti duh postavil za njene nadzornike – postavil vas je, da bi pasli Božjo občino, ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina.« (Apd. 20:17, 28) Ker so ti moški ustrezali svetopisemskim pogojem, so lahko bili postavljeni za starešine. (1. Tim. 3:1–7) Pavel je svojega sodelavca Tita pooblastil, da postavi starešine v občinah na Kreti. (Titu 1:5)

⁹ Medtem ko je bilo občin vedno več, so apostoli in starešine v Jeruzalemu še naprej služili kot glavni nadzorniki razširjene mednarodne občine v prvem stoletju. Bili so vodstveni organ za celotno krščansko občino.

¹⁰ V pismu efeški občini je apostol Pavel pojasnil, da lahko krščanska občina pod glavarstvom Jezusa Kristusa ostane enotna tako, da ravna v skladu z Božjim duhom. Tamkajšnje kristjane je spodbujal, naj bodo ponižni in ohranjajo »enotnost, ki izvira iz svetega duha«, tako da se z vsemi v občini trudijo biti v miru. (Efež. 4:1–6) Nato je citiral besede iz Psalma 68:18. S tem je pojasnil, da je Jehova izbral duhovno usposobljene moške, da skrbijo za potrebe občine kot apostoli, preroki, evangelizatorji, pastirji in učitelji. Takšni moški so kot Jehovovi darovi vsem v občini pomagali, da dosežejo duhovno zrelost, ki ugaja Bogu. (Efež. 4:7–16)

DANAŠNJE OBČINE SE RAVNAJO PO ZGLEDU APOSTOLOV

¹¹ Podobno so organizirane vse današnje občine Jehovovih prič. Skupaj sestavljajo enotno svetovno občino, ki je zgrajena okoli jedra, ki ga predstavljajo z duhom maziljeni kristjani. (Zah. 8:23) To je mogoče zaradi Jezusa Kristusa. Jezus je obljubil, da bo s svojimi maziljenimi učenci ostal »vse do izteka zadnjih dni te stvarnosti«, in to obljubo drži. Tisti, ki danes prihajajo v vedno večjo občino, sprejmejo dobro novico o Bogu, mu popolnoma posvetijo svoje življenje in se krstijo kot Jezusovi učenci. (Mat. 28:19, 20; Mar. 1:14; Apd. 2:41) »Dobrega pastirja«, Jezusa Kristusa, priznavajo za glavo celotne črede, ki jo sestavljajo maziljeni kristjani in »druge ovce«. (Jan. 10:14, 16; Efež. 1:22, 23) Ta »ena čreda« ohranja enotnost tako, da zvesto priznava Kristusovo glavarstvo in se podreja »zvestemu in preudarnemu sužnju«, ki ga je Kristus postavil za organizacijskega posrednika. Še naprej popolnoma zaupajmo temu posredniku in se zanašajmo nanj. (Mat. 24:45)

VLOGA DRUŽB, KI JIH UPORABLJAMO JEHOVOVE PRIČE

¹² Da bi se priskrbela duhovna hrana ob pravem času in se pred koncem oznanila dobra novica o Kraljestvu, so bile ustanovljene nekatere družbe. Te pravne osebe so uradno registrirane v različnih državah in med seboj sodelujejo. Prispevajo k temu, da se dobra novica lažje oznanjuje po vsem svetu.

KAKO JE ORGANIZIRANA PODRUŽNICA

¹³ Ko se ustanovi podružnični urad, se postavi podružnični odbor, sestavljen iz treh ali več starešin, ki skrbijo za delo v državi ali državah, za katere je podružnica pristojna. Eden od njih služi kot koordinator podružničnega odbora.

¹⁴ Občine, za katere skrbi posamezna podružnica, so organizirane v okraje. Okraji lahko obsegajo različno veliko področje, odvisno od zemljepisnih in jezikovnih značilnosti pa tudi od števila občin, ki so dodeljene podružnici. V vsakem okraju je postavljen okrajni nadzornik, ki pomaga občinam. Podružnični urad mu priskrbi navodila, kako naj opravlja svoje naloge.

¹⁵ Občine priznavajo organizacijsko ureditev, ki koristi vsem. Priznavajo tudi postavljene starešine, ki nadzorujejo delo v podružnicah, okrajih in občinah. Zanašajo se na zvestega in preudarnega sužnja, da jim ob pravem času daje duhovno hrano. Zvesti suženj pa se povsem podreja Kristusovemu glavarstvu, upošteva svetopisemska načela in se pusti voditi svetemu duhu. Ko vsi enotno sodelujemo, okušamo podobne blagoslove kot kristjani v prvem stoletju: »Tako so se občine krepile v veri in število učencev je iz dneva v dan raslo.« (Apd. 16:5)