Krščanska ljubezen počiva na Jehovini ljubezni
»Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« — Janez 13:34, 35.
1., 2. a) Zakaj je bil apostol Janez primeren za to, da piše o ljubezni? b) Kako se glasi »nova zapoved«, ki jo je Jezus dal svojim učencem?
BIBLIJSKI pisec Janez, eden dvanajsterih apostolov Jezusa Kristusa, je mnogo pisal o krščanski ljubezni. Bil je sin Zebedeja in Salome. V njegovem Evangeliju se besede »ljubezen«, »ljubiti« in »ljubljen« pojavljajo pogosteje kakor v ostalih treh Evangelijih skupaj. Janez je pisal v glavnem o agape ljubezni, te se pravi o ljubezni; ki jo obvladajo temeljna načela ali o temeljnim načelom zvesti ljubezni.
2 Janez je bil zelo primeren za to, da piše o ljubezni, ker je občutil posebno Jezusovo ljubezen in naklonjenost. Pripadal je tudi trem apostolom, ki jim je Jezus v času svoje javne službe pokazal posebno zaupanje, in prav on je pri zadnji pashi, ko je bila vzpostavljena Spominska večerja, ležal z Jezusom pri mizi. Znan je bil kot »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. (Jan. 13:23; 19:25-27; 21:7, 20) Apostol Janez je imel torej dobro podlago, iz katere je lahko izhajal, ko je pisal o krščanski ljubezni. Zapisal je tudi to, kar je rekel Jezus svojim učencem o »novi zapovedi«: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« — Jan. 13:34, 35.
3. Ali so se bili Židje po Mojzesovem zakonu dolžni ljubiti med seboj? Utemelji svoj odgovor.
3 Tako naj bo pristna ljubezen označba njegovih pravih učencev. Zakaj pa je rekel Jezus, da je to »nova zapoved«? Te besede je namenil svojim učencem, ki so pripadali židovskem narodu. Po Mojzesovi postavi so bili Židje dolžni ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. V 3. Mojzesovi 19:18 je na primer rečeno: »Ne maščuj se, tudi se ne spominjaj krivega zoper otroke ljudstva svojega, ampak ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« Na to zapoved v Postavi je Jezus usmeril pozornost pri svojem delovanju, ko je rekel: »Druga pa je tej podobna: ,Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘.« — Mat. 22:39.
4. O kakšni ljubezni je govoril Jezus po Jan. 13:34, 35 in kako se ta ljubezen pokaže?
4 Mojzesov zakon je pospeševal ljubezen do bližnjega, toda ne požrtvovalno, temeljnim načelom zvesto ljubezen. Ko pa je Jezus dal svojim naslednikom »novo zapoved«, je pokazal na to, naj se izkažejo s požrtvovalno ljubeznijo, ker je dodal: »Kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.« Ljubezen, ki jo je dokazal Jezus, je bila požrtvovalna, temeljnim načelom zvesta ljubezen — bila je ljubezen agape. Jezus je bil pripravljen dati celo življenje za svoje učence. V letih svoje javne službe je soljudem izkazoval dobro, tako da jih je učil in jim pomagal posebno v duhovnem pogledu. Njegovi učenci naj zato prav tako ravnajo. Nikar naj ne čakajo na situacijo, ki bi od njih zahtevala, da ljudem delajo dobro. Kristjani naj zgrabijo iniciativo in si prizadevajo delati ljudem dobro, s tem da oznanjujejo kakor Jezus in poučujejo in tako pospešujejo duhovno blaginjo drugih. Predvsem pa naj se Jezusovi učenci ljubijo med seboj. Morali so se odlikovati po medsebojni ljubezni, po ljubezni, ki bi jih od drugih ljudi na splošno jasno razlikovala.
5., 6. a) Kaj je obravnaval Janez v svojem prvem listu? b) Kako primerja Janez Boga z ljubeznijo?
5 Apostol Janez je cenil to označbo krščanstva tako zelo, da je ni poudarjal samo v svojem Evangeliju, temveč tudi v svojih pismih. V njegovem prvem pismu pride na primer do izraza njegova ljubezen do krščanskih bratov. Napisal ga je, da bi svoje brate ščitil pred zmotnimi nauki takratnih antikristov. V njem je tudi poudaril Božjo ljubezen in pokazal, kako naj kristjani posnemajo to izredno lastnost Jehove, vsemogočnega Boga.
6 Po 1. Jan. 4:8 je Janez Boga izenačil z ljubeznijo. Rekel je: »Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, ker Bog je ljubezen.« Janez torej tukaj pokaže, da je Jehova vir ljubezni in zato resnično Bog ljubezni. S tem seveda ni mislil, da je Bog nekaj abstraktnega, da je samo lastnost. Vedel je, da je Bog oseba in kot oseba ima Jehova mnoge lastnosti od katerih je najodličnejša ljubezen.
7. Po čem se danes spozna prave Jezusove učence?
7 Tudi Božji Sin Jezus Kristus se je odlikoval po tej lastnosti, po požrtvovalni ljubezni, in po njegovih besedah naj bo ta lastnost tudi označba njegovih pravih učencev. Zato krščanske Jehovine priče, ki so danes razkropljene po vsej Zemlji, obožujejo Jehovo, Boga ljubezni, in zato so učenci ali nasledniki Jezusa, njegovega ljubljenega Sina. Če želijo biti spoznani za prave kristjane, morajo v vsakdanjem življenju izkazovati pristno, požrtvovalno ljubezen. Janez zato kristjanom priporoča, naj posnemajo Jehovino ljubezen! Takole pravi: »Mi ga (Boga) ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.« — 1. Jan. 4:19.
NAJVEČJI DOKAZ JEHOVINE LJUBEZNI
8. Kaj lahko smatrajo mnogi ljudje kot dokaz za to, da nas je Jehova »prvi ljubil«?
8 Kako nas je Jehova »prvi ljubil«? Kaj je storil za nas, da bi izrazili svojo ljubezen, svoje nesebično zanimanje za nas? Mnogo je dokazov za Jehovino ljubezen do nas. Toda kaj bi lahko označili za največji dokaz njegove ljubezni? Ker živimo zato, ker nam je Jehova, vir življenja, v svoji ljubezni dal življenje, bi morali najprej pomisliti na življenje. (Ps. 36:9) Mar ni Jehova dal življenja tudi drugim stvarjenjem na Zemlji? Občudovati moramo raznovrstnost živalskega sveta, rib in drugih morskih živali, ptic in insektov. Vse te živali se očitno veselijo življenja, čeprav ne poznajo Jehove, vira življenja. Največji dokaz Jehovine ljubezni mora biti zato mnogo obsežnejši kakor samo dar življenja.
9. Kako nas je Jehova »prvi ljubil« in kako potrjuje to Janez v 1. Jan. 4:10?
9 Jehova je za nas ljudi predvidel nekaj boljšega, kakor je sedanje življenje. Poskrbel je za to, da vsi, ki ga ljubijo in mu služijo, lahko večno živijo. Kako je to naredil? Tako da je v svoji ljubezni daroval svojega edinorojenega sina, Jezusa Kristusa. Grešno človeštvo ga ni prosilo, naj stori zanj nekaj tako ljubečega, temveč je sam zgrabil iniciativo in izrazil svojo ljubezen s tem čudovitim darom. Zato je pisal Janez: »V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« — 1. Jan. 4:10.
10. a) Kaj piše Pavel o izražanju Božje ljubezni? b) Ali je bil ta Božji postopek posledica nenadnega navdiha ali zamisli?
10 Apostol Pavel potrjuje to točko, ko pokaže, da Jehova priporoča svojo ljubezen do nas po tem daru — svojem Sinu. Pavel piše v Rim. 5:7, 8: »Saj težko, da umre kdo za pravičnega, dasi se za dobrega morda kdo odloči umreti. Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« Ta dar ljubezni tudi ni bil posledica nenadnega navdiha, temveč nekaj, kar je Jehova sklenil že stoletja pred tem, namreč ko je v Edenu nad Adamom in Evo izrekel sodbo. (1. Mojz. 3:15) Da, Jehova je vir ljubezni in on nas je — kakor piše Janez — »prvi ljubil«. Tako je priporočil ljubezen kot najodličnejšo lastnost, ki naj jo pokazujejo njegovi oboževalci.
OTIPLJIVI DOKAZI JEHOVINE LJUBEZNI
11. Kaj je nadaljnji dokaz Jehovine ljubezni, kar nas dnevno razveseljuje?
11 Jehova je torej v svoji ljubezni daroval lastnega Sina za rešitev in osvoboditev človeštva. Ni nam dal samo življenja, temveč je ustvaril tudi možnost, da lahko nekoč večno živimo. Poleg tega je vse stvarstvo polno nadaljnjih dokazov Jehovine ljubezni. Ni dvoma, Jehova je v svoji ljubezni poskrbel za to, da je naše življenje prijetno in polno sprememb. Ali se na primer ne veselimo tega, da lahko vsak dan — praviloma celo večkrat na dan — jemo? Le redko se nam zdi jesti nekaj neprijetnega! Jehova nas je oskrbel z mnogimi okusnimi stvarmi za hrano. Na razpolago nam je v različnih barvah in oblikah in tudi po vonju in okusu je silno različna. V deželah z visokim življenjskim standardom bi bilo treba precej dni, da bi morali zopet jesti isto jed. Jesti moramo dnevno, toda Jehova je v svoji ljubezni uredil tako, da je uživanje hrane za nas užitek in zadovoljstvo.
12., 13. Kako dokazujejo Jehovina nebeška in zemeljska ustvarjalna dela njegovo ljubezen do ljudi?
12 Nadaljnje dokaze Jehovine ljubezni najdemo v »njegovih delih«, v ustvarjenem svetu. (Rim. 1:20) Ne glede na to, kje človek živi na našem planetu, srečuje lepoto stvarstva. Samo pomislimo na ogromne tropske gozdove ali veličastvene, s snegom pokrite gore, na bele peščine, ki jih obliva voda modrega tropskega in subtropskega morja, na silne ravnine, pokrite z rumeno pšenico, ali na temno modra jezera in čudovite zelene smrekove gozdove. Da, celo puščave imajo svojo lepoto in poseben čar. Mar se v jasni noči ne veselimo pogleda na zvezdnato nebo? Zvezde pa ne nudijo samo prekrasnega pogleda, temveč služijo tudi za orientacijo. Imajo torej tudi praktično vrednost. Prav tako so dokaz Jehovine ljubezni, ki pride do izraza v stvarstvu.
13 Na Zemlji pa najdemo še nadaljnje dokaze Jehovine ljubezni do ljudi. Pomislimo na primer na raznovrstnost živali, katerih lepote in barv se lahko človek prav tako razveseljuje kakor njihovega prijateljstva. Vse mnoge živali je Jehova ustvaril človeštvu v korist in veselje. So ljudje, ki vse svoje življenje posvetijo preučevanju tega področja, ki na poseben način pokaže, kako pride do izraza Jehovina ljubezen v njegovem stvarstvu.
14. a) Kako je Jehova ustvaril človeka kot stvarjenje, stoječe nad živalmi? b) Kaj lahko storijo ljudje zaradi svoje sposobnosti razumevanja duhovnih stvari, po Jan. 4:24?
14 Velikega pomena je, da je Jehova ustvaril človeka kot stvarjenje, ki stoji nad živalmi. S tem je izrazil svojo ljubezen, da je naredil človeka po svoji podobi in sličnosti. (1. Mojz. 1:26, 27) Ker smo bili torej ustvarjeni po Jehovini podobi, smo sposobni ljubiti in razumeti duhovne svari. Svojega ljubečega Stvarnika lahko spoznamo, lahko ga ljubimo in obožujemo. Živali tega ne morejo storiti., Nekdo ima lahko psička ali mačko. S psom ali mačko je lahko govoriti, toda nikoli se z njim ne more pogovarjati o duhovnih stvareh. Žival enostavno nima sposobnosti razumevanja duhovnih stvari, medtem ko človek to zmore in tudi mora obvladati. Jehove Boga ne more videti, to da vidimo mnoge dokaze njegove ljubezni v vsem stvarstvu. Če si zato pridobimo spoznanje o njem in ga tako spoznamo, ga lahko ljubimo in obožujemo. Tedaj ga lahko, kakor je rekel Jezus, obožujemo »v duhu in resnici«. (Jan. 4:24) Da, Jehova je iz ljubezni do človeštva zelo veliko naredil. Zato soglašajmo z Janezom, ki je pisal: »Mi ga ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.« — 1. Jan. 4:19.
15. Kako je Jezus potrdil, da je Jehova svojim otrokom ljubeči Oče?
15 Medtem ko opazujemo dokaze Jehovine ljubezni, spoznamo, da je nam vsem ljubeči Oče. Kot ljubeči Oče se zanima za blaginjo svojih otrok. Pri srcu so mu naše počutje in naše potrebe. Po Jezusovih besedah naj ne bomo preveč zaskrbljeni za to, kaj bomo jedli ali kaj bomo oblekli, če postavljamo oboževanje Jehove resnično na prvo mesto. Naslednje Jezusove besede pokažejo, kako ljubeč je naš Oče: »Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli... Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Mat. 6:25, 32, 33) Kot ljubeči Oče se torej Jehova zanima za svoje otroke in če mu služimo in izvajamo njegovo voljo, tedaj skrbi za nas, da dobimo, kar v življenju potrebujemo.
16. Kakšen odnos z Jehovo naj pokažejo naše molitve?
16 Kot Božji služabniki bodimo z Jehovo v zaupnem odnosu. V njem naj ne bi videli samo božanstva, temveč tudi Očeta, ljubečega Očeta. Naš odnos do njega naj odgovarja odnosu otroka do njegovega očeta. Zato naj se redno obračamo k očetu in mu povemo, kakšne potrebe, želje in probleme imamo, in se mu zahvaljujemo za mnoge njegove blagoslove. Pavel je pisal: »Nič ne skrbite, temveč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.« (Fil. 4:6) Ko je Jezus učil svoje učence moliti, jim ni rekel, naj ogovorijo Jehovo z besedami »naš Bog«, temveč »Oče naš, ki si v nebesih«. (Mat. 6:9) Dobro je torej, da imamo zaupen, oseben odnos z ljubečim Očetom, Jehovo, in se nanj redno obračamo.
BOŽJA VLADAVINA LJUBEZNI V OSTREM NESPROTJU S SATANOVO VLADAVINO SOVRAŠTVA
17. a) Kako daleč naj se razteza ljubezen kristjana? b) Katerega temeljnega načela se je Jehova s tem v zvezi očitno držal?
17 Jehovina ljubezen do njegovih stvarjenj je tako velika, da ljubi celo tiste, ki njega ne ljubijo. Jezus je rekel svojim naslednikom: »Ljubite sovražnike svoje.« (Mat. 5:44) Na osnovi česa je Jezus lahko to rekel? Na osnovi izrednih zgledov njegovega ljubečega Očeta, Jehove, ker je v Mat. 5:45 rečeno: »Da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.« Jehova torej blagoslavlja s sončno svetlobo, dežjem in drugimi za življenje potrebnimi stvarmi celo tiste, ki mu ne služijo in ga ne poznajo. Poleg tega smo že izvedeli, da je Jehova postavil temeljno načelo, naj ljubimo sovražnike, ko je poslal svojega Sina na Zemljo, da bi osvobodil ljudi, ko so bili še grešniki in odtujeni od njega. (Rim. 5:8-10) Jezus je zato temeljno načelo, naj se naša ljubezen razteza tudi na naše sovražnike, lahko poučeval na osnovi temeljnega načela, ki ga je postavil Jehova, njegov ljubeči Oče. Jehovina ljubezen se razteza na vse in prekaša vse. On, vir temeljnim načelom zveste ljubezni (agape), je za nas resnično čudovit zgled.
18. a) Na čem temelji vladavina Jehove, Najvišjega, suverena vesolja? b) Kako je v Psalmu 84:10, 11 dobro opisano stališče tistih, ki podpirajo Jehovino suverenost?
18 Vladavina Jehove, Najvišjega, Suverena vesolja, ne temelji na neprimernem strahu ali sovraštvu. Jehova — kakor je pisal Janez — je Bog ljubezni, zato temelji njegova suverenost na ljubezni. Njegovi oboževalci, ki mu služijo in podpirajo njegovo vrhovnost, tega ne delajo iz hlapčevskega strahu, temveč zato, ker ga iz srca ljubijo in spoštujejo. Priznavajo njegovo vse prekašajočo ljubezen, modrost, moč in pravičnost in podpirajo njegovo suverenost, s tem da ga obožujejo iz lastnega nagiba in mu služijo. To stališče je dobro opisano z naslednjimi psalmistovimi besedami: »Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočemo stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih. Zakaj sonce in ščit je Jehova, Bog, milost in slavo daje Jehova, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.« — Ps. 84:10, 11.
19. a) Zakaj pride Jehovina ljubezen do človeštva do izraza s tem, da je poslal na Zemljo svojega edinorojenega Sina? b) Zakaj je bil satan s tem razgaljen kot lažnik?
19 Satan je dvomil v Jehovino vladavino ljubezni in se je od Jehovine ljubezni odvrnil, s tem da je rekel v nekem smislu, da je Jehova Bog brez ljubezni. Ta izzivajoča laž pa Božje ljubezni do njegovih stvarjenj ni spremenila. Mnogi so sicer sledili satanovemu zgledu in so se prav tako odvrnil od Jehove, toda to njega ne zadržuje, da ne bi izražal svoje ljubezni. Tudi drugih ne ovira pri podpiranju Jehovine suverenosti, tako da dokazujejo ljubezen do njega. Jehova Bog je v svoji ljubezni poslal svojega Sina iz nebes, da se opraviči njegovo ime in dokaže, da je upravičeno zaupanje tistih, ki ga ljubijo. Njegov Sin Jezus je dokazal, da zaupanje, ki ga je njegov Oče imel v njega, ni bilo neumestno. Dokazal je tudi svojo ljubezen do Očeta in do človeštva, s tem da je bil celo pripravljen dati svoje življenje in umreti na mučilnem kolu kakor navaden zločinec. Zahvaljujoč ljubezni, ki sta jo Bog in njegov Sin izrazila na takšen način, lahko ljudje upajo, da bodo osvobojeni greha in smrti in bodo dobili večno življenje. V Janezu 3:16 je rečeno: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večino življenje.«
ORGANIZACIJA, KI ODRAŽA BOŽJO LJUBEZEN
20. Katero organizacijo je osnoval Jezus in kaj združuje člane te organizacije?
20 S triinpolletno Jezusovo oznanjevalsko dejavnostjo je nastala na Zemlji nova organizacija, organizacija oznanjevalcev in učiteljev, ki so sledili Jezusovemu zgledu. Ljubeče je Jezus šolal preproste, neučene može — kakor apostola Petra in Janeza — v sposobne, učinkovite govornike in učitelje. (Dej. 4:4, 13) Tako je nastala združena mednarodna skupščina, sestavljena iz pripadnikov vseh ras, rodov in ljudstev, ki je oboževala Jehovo Boga iz ljubezni in ker je spoznala, da je on »prvi ljubil«. (1. Jan. 4:19) Prvi kristjani so bili z agape ljubeznijo na božanskih temeljnih načelih temelječo ljubeznijo — povezani med seboj. Pavel je rekel: »Ljubezen... je popolnosti vez.« — Kol. 3:14.
21. Kdo so danes pravi oboževalci Jehove in kako jih lahko prepoznamo?
21 Ta organizacija krščanskih oboževalcev ljubečega Boga, Jehove, obstaja še danes in sega čez vso Zemljo. Ločena je od neprijaznega sveta, kakor je Jezus od svojih naslednikov zahteval. Molil je k Jehovi: »Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Jan. 17:15, 16) Ta organizacija, organizacija krščanskih Jehovinih prič, je danes znana po vsem svetu po ljubezni, ki jo ima med seboj in do vseh ljudi. Čudovito je pripadati tej organizaciji, katere člani potekajo iz vseh ras in narodov in so med seboj povezani s popolno vezjo ljubezni — božanske ljubezni — in skupaj obožujejo Jehovo ter mu služijo. Da, krščanske Jehovine priče posedujejo to posebno označbo, ker so znani po nenavadni ljubezni, ki jo imajo do svojega Boga, Jehove, in med seboj. S tem dokažejo, da posnemajo svojega ljubečega Boga in so pravi učenci njegovega Sina, Jezusa Kristusa. — Efež. 5:1; Jan. 13:34, 35.
[Slika na strani 135]
Večno življenje v popolnosti je mogoče, ker je bil Bog pripravljen žrtvovati svojega Sina.
[Sliki na strani 136]
Stvarstvo je polno dokazov ljubezni našega Stvarnika.
Iz ljubezni je Jehova ustvaril človeka s sposobnostjo razumeti duhovne stvari.