»Vrla žena« kaže lojalno ljubezen

»Vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena« (Ruta 3:11).

1., 2. Kateri polnočni sestanek pritegne našo pozornost in katera vprašanja se v zvezi z njim pojavljajo?

ZNOČILO se je in tišina je objela Betlehem, Judejo in okolico. Na gumnu ene od njiv počiva starejši mož. Toda glej! Skrivaj se približa mlada žena, odkrije njegove noge in leže k njim. On se zbudi, najde ženo ob svojih nogah in jo vpraša: »Kdo si ti?« Odgovorila je: »Jaz sem Ruta, dekla tvoja.« K njemu je prišla s posebnim in zelo plemenitim namenom. Dejansko je, da bi priznal njene vrline, v nadaljnjem razgovoru pripomnil: »Vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.« (Ruta 3:9—11)

² Kaj pa je pripeljalo do tega nenavadnega nočnega srečanja? Kdo je pravzaprav ta žena? In kdo je ta starejši mož? Zakaj je rekel, da je znana kot »krepostna žena«? Kakšne lastnosti je pokazala? Takšna in drugačna vprašanja se pojavljajo, ko razmišljamo o tem nenavadnem prizoru sredi noči.

 3. a) Katero biblijsko knjigo bomo pregledovali? b) Kdaj in kdo je napisal to biblijsko poročilo in kaj poudarja?

³ To Božje navdihnjeno poročilo, ki ga bomo pregledali, je bilo napisano verjetno v Davidovem času (okoli 1090 pr. n. št.) po preroku Samuelu in je eno od samo dveh knjig Biblije, ki nosita ženski imeni. (Druga je knjiga o Esteri.) Čeprav gledajo nekateri na knjigo o Ruti kot na ganljivo ljubezensko zgodbo, je več kot to. Poročilo poudarja Jehovin namen proizvesti kraljevskega dediča, obljubljenega Mesijo. Nadalje poveličuje Božjo ljubečo dobroto. (1. Mojz. 3:15; Ruta 2:20; 4:17—22)a

PRIHAJAJO TEŽAVE

 4. Iz katerega razdobja so dogodki, opisani v Rutini knjigi?

⁴ Dogodki, opisani v tem poročilu, so se zgodili »v dneh, ko so sodniki vladali« v Izraelu. Dogoditi so se morali v začetku tega časa, ker je bil mož, ki je bil z Ruto na gumnu, Boaz, sin Rahabe, ki je živela v dneh Jozue, Nunovega sina (Ruta 1:1; Jozua 2:1, 2; Mat. 1:5). Ta zapletena zgodba se je zgodila okrog leta 1300 pr. n. št. in je trajala približno 11 let.

 5. Kakšne okoliščine in kakšna odločitev so gnale Elimeleka, da se je z družino preselil v Moab, in ali se to nanaša na krščanske odgovornosti?

⁵ V Judeji je bila lakota in zajela je tudi Betlehem (ali Efrat). Nesreča je hudo zadela družino moža, po imenu Elimelek. Zavedajoč se, da mora poskrbeti za nujne življenjske potrebe svoje družine, je naredil odločne korake. Že lahko vidimo Elimeleka z ženo Naomi in njuna sinova Mahlona in Kiljona, kako prečkajo Jordan. Ti Efratčani se naselijo kot priseljenci v Moabu, deželi na planoti vzhodno od Mrtvega morja in južno od reke Araon. (Ruta 1:1, 2; primerjaj s 1. Tim. 5:8.)

 6. Opiši okoliščine, ki so pripeljale Naomi, Ruto in Orfo v žalovanje.

⁶ Ko je čez nekaj časa Elimelek umrl, je zapustil že precej ostarelo vdovo Naomi. Pozneje sta se njuna sinova poročila z Moabkami. Mahlon poroči Ruto, Kiljon pa Orfo (Ruta 1:4, 5; 4:10). Po približno desetih letih se je zopet pojavila nesreča. Umrla sta oba Naomina sinova; bila sta brez otrok. Tri žene so ostale čisto same in gotovo je bilo izgubo ljubljenih oseb in vdovstvo težko prenašati.

 7. Katera možnost je bila za vdovo Naomi še posebno neznatna?

⁷ Še posebej žalostna je bila Naomi. Bila je Judinja in poznala je poseben blagoslov, ki ga je patriarh Jakob na smrtni postelji izrekel svojemu sinu Judi. Glasi se: »Ne vzame se žezlo od Jude, niti vladarska palica izmed nog njegovih, dokler ne pride Šilo, in vsi narodi mu bodo pokorni.« Šilo z vladarsko palico je dejanski Mesija, Abrahamovo seme, po katerem bodo blagoslovljene vse rodovine Zemlje. Zato so imele žene iz Judovega rodu možnost roditi sinove, ki bi bili predniki tega Maziljenca! Toda Naomina sinova sta umrla brez otrok, ona pa je bila že prestara, da bi še lahko rodila. Možnost, da bi Naomi in njena družina bila med predniki Mesije, je bila zares neznatna (Ruta 1:3—5; 1. Moj. 22:17, 18; 49:10, 33).

 8. Kaj je spodbujalo Naomi, da se vrne v Judejo kljub nevarnostim na poti?

⁸ Vendar je še žarek upanja. Naomi je slišala verjetno od potujočih hebrejskih trgovcev, da je »Jehova obiskal svoje ljudstvo (in) mu dal kruha«. Da, lakote ni bilo več in z Božjim blagoslovom je bilo v Judeji spet kruha, zdrave hrane v Betlehemu, »hiši kruha«. Nedolgo zatem so tri ovdovele žene »stopile na pot, da se vrnejo v deželo Judovo«. To potovanje ni bilo prijetno, ker so morale skozi območja, kjer so napadali roparji in razbojniki. Toda Naomina predanost Bogu Jehovi in hrepenenje po njenem ljudstvu, sta jo silili, da je nadaljevala pot kljub nevarnostim (Ruta 1:6, 7).

ČAS ODLOČITVE

 9. Zakaj je Naomi rekla Ruti in Orfi, naj se vrneta vsaka v »hišo svoje matere«?

⁹ Ali sta bili mladi vdovi samo vljudni in sta spremljali svojo staro taščo le do meje Moaba z Izraelom? Sta šli dalje? To bomo videli. Med potjo je Naomi rekla snahama: »Pojdita in vrnita se, vsaka v svoje matere hišo« (Ruta 1:8). Zakaj v »hišo svoje matere«, ko pa je Rutin oče še živel? (Ruta 2:11) Bilo je na mestu, da se je starejša žena tako obrnila k mlajšima ženama, ker sta njuni materi bili v dobro preskrbljenih hišah in ne tako siromašni kakor tašča. Vsekakor bi bila materinska ljubezen posebna tolažba za žalujoči hčerki.

10. S kakšnim upanjem je bila Naomi pripravljena odpustiti snahi?

¹⁰ Poglejmo, kaj je Naomi rekla dalje: »Jehova vama stori milost, kakor ste jo storili mrtvima in meni. Daj vama Jehova, da najdeta pokoj, vsaka v svojega moža hiši.« (Ruta 1:8, 9) Obe Moabki sta pokazali ljubečo dobroto ali lojalno ljubezen Naomi in svojima pokojnima možema. Nista bili kakor Ezavovi ženi, Hetejki, ki sta ‚Izaku in Rebeki žalili srce‘ (1. Moj. 26:34, 35). Ker Naomi ni imela premoženja, je le še upala, da bo Bog nagradil njeni snahi. Pripravljena ju je bila odpustiti v upanju, da bo Jehova dal obema mir in tolažbo, ko bosta imeli moža in dom in tako ne bosta več vdovi in žalostni.

11. a) Zakaj je bila ločitev Rute in Orfe od Naomi boleča? Ali se to kako nanaša na družinske odnose med kristjani danes? b) Sta Ruta in Orfa upali na ponovno poroko, če bi ostali z Naomi? Zakaj ne?

¹¹ Toda Ruta in Orfa nista odšli. Ko ju je Naomi poljubila, sta zajokali. Očitno je bila prijazna in ljubeča tašča, od katere se je bilo težko posloviti. (Ruta 1:8—10; primerjaj z Dejanja apostolov 20:36—38.) Toda z Naomi? Njuna zvestoba in nagibi so bili telesu svojem, ki bi vam bili možje? Vrnita se, hčerki moji, in pojdita! Prestara sem že, da bi vzela moža. In ko bi tudi rekla: Upam, da dobim še to noč moža in porodim sinove, bosta li hoteli čakati, dokler odrastejo?« Da, celo če bi Naomi umrla sinova nadomestila z drugima dvema, mar bi se ti mladi ženi medtem ne poročili? Nespametno bi bilo misliti tako. Ker sta bili Moabki, sta imeli v resnici malo upanja, da bi se poročili in osnovali družino v Judeji. (Ruta 1:11—13)

12., 13. Kako sta bili Ruta in Orfa preizkušeni in kako se je odločila Orfa?

¹² »Ne, hčerki moji!« — nadaljuje Naomi — zakaj meni je veliko bridkejše nego vama, ker roka Jehovina je iztegnjena zoper mene.« (Ruta 1:13) Naomi ni očitala Bogu, da nepravilno postopa; karkoli naredi ali dopusti, je gotovo pravilno (Preg. 19:3). Toda žalostna je bila zaradi svojih snah. Zanju je prišel čas odločitve: bosta nesebično šli z Naomi? Njuna zvestoba in nagibi so bili preizkušeni.

¹³ Orfa se je odločila. Vsa solzna je poljubila taščo in odšla. »Glej,« se Naomi obrne k Ruti — »jetrva tvoja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojemu bogu; vrni se tudi ti za jetrvo svojo!« (Ruta 1:14, 15) Da, Orfa se je vrnila k svojemu ljudstvu in »svojim bogovom«. Z Ruto sta odrasli med »Kamosovim ljudstvom«, morda sta bili celo priči strašnega žrtvovanja otrok lažnemu moabskemu bogu. Orfa se je vrnila k vsemu temu! (4. Moj. 21:29; 2. Kralj. 3:26, 27)

14. Kaj je Ruta izjavila Naomi in kako se je ta odločila?

¹⁴ Toda z Ruto ni tako. »Nikar me ne sili, da te zapustim in se obrnem, da ne bi šla za teboj!«, je rekla, ker »kamor ti greš, hočem iti tudi jaz, in kjerkoli ostaneš, ostanem tudi jaz: tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog! Kjer umrješ, umrjem tudi jaz in ondi hočem biti pokopana.« Za to je ta Moabka še prisegla pred Jehovo; »Jehova mi stori to in ono, če sama smrt ne loči mene in tebe.« Kako ganljiv izraz lojalne ljubezni! Dejansko je storila še več. Ruta je izbrala, da služi Jehovi in da je Naomino ljudstvo — ki je bilo v zavezi s pravim Bogom, tudi njeno ljudstvo. Moabka se je odločila za zvesto službo Jehovi. Zato Naomi Rute ni več pošiljala proč. (Ruta 1:16—18)

15. a) Kako daleč je šla Rutina ljubezen? b) Kakšno korist lahko imamo od odločitev, ki sta ju naredili Ruta in Orla?

¹⁵ Medtem ko starejša Judinja in mlajša Moabka z ramo ob rami nadaljujeta naporno pot, imamo priložnost razmisliti o tem prisrčnem prizoru, čigar priče smo bili. Orfa je podlegla sebičnim interesom. Kolikor je napredovala v spoznanju Jehove ni bilo dovolj, da bi jo obvarovalo pred vrnitvijo k njenemu ljudstvu in »bogovom«. Tudi Ruta bi se bila lahko vrnila, če bi sebično hrepenela po svoji domovini. (Primerjaj Hebrejcem 11:15). Toda ta mlada Moabka ni pokazala lojalne ljubezni samo do ostarele Naomi, temveč predvsem do Jehove. Pokazala je duha požrtvovalnosti in odločnosti za službo v veri pravemu Bogu. Pri opazovanju teh različnih odločitev smo spodbujeni, da nismo med tistimi, »ki se umikajo in se pogube, temveč ki verujejo in ohranijo dušo« (Hebr. 10:38, 39).

VZNEMIRJENJE V BETLEHEMU!

16. Zakaj so betlehemske žene vprašalo: »Je li ta Naomi«?

¹⁶ Končno sta ženi prišli do cilja, v Betlehem. Njun prihod je vznemiril celo mesto. »Je li ta Naomi,« so spraševale žene. Leta so naredila svoje. Gotovo so žene opazile, kako potrta in žalostna je bila ta nekoč vesela žena. Tudi njen prvi odgovor odraža bolečino v srcu!

17. Kakšen je pomen Naomine izjave: »Ne imenujte me Naomi, ampak kličite me Mara«?

¹⁷ »Ne imenujte me Naomi (radost), ampak kličite me Mara (bridkost), ker me je Vsegamogočni prenapolnil z bridkostjo. Polna sem šla odtod (z možem in dvema sinovoma), a prazno me je pripeljal domov Jehova. Zakaj mi pravite Naomi, ker me je ponižal Jehova in Vsegamogočni mi hudo storil?« (Ruta 1:19—21) Oh! Naomi je bila pripravljena sprejemati kar Bog dopušča, čeprav je očitno občutila, da je Jehova proti njej. (Ruta 1:13; primerjaj 1. Samuel 3:18) Nedvomno je bilo takrat, ko so plodno maternico imeli za Božji blagoslov in nerodovitnost za prekletstvo, ponižujoče za ženo, če ni imela živega potomstva. Le kakšno upanje je lahko imela tedaj Naomi glede prispevanja k mesijanskemu pokolenju?

PONIŽNA PABERKOVALKA NAJDE MILOST

18. Kaj je delala Ruta pri paberkovanju in na čigavo njivo je »zašla«?

¹⁸ Naomi in Ruta sta prišli v Betlehem, ‚ko se je začela ječmenova žetev‘, v zgodnji pomladi (Ruta 1:22). Ker je bila Ruta marljiva in pripravljena služiti, je z Naominim dovoljenjem odšla paberkovat na žitna polja. Ve, da je paberkovanje Jehovina ljubeča priprava za siromašne in potrte, za tujce, sirote in vdove. Tem je v Izraelu bilo dovoljeno zbirati ali paberkovati vsak klas žita, ki je ostal za žanjci namerno ali po nepazljivosti (3. Moj. 19:9, 10; 5. Moj. 24:19—21). Čeprav je imela Ruta pravico paberkovati, je ponižno prosila za dovoljenje in ga je dobila, da sme pobirati na določenem polju. Očitno jo je Jehovina roka vodila tako, da je »zašla na njivo Boazovo«. (Ruta 2:3)

19., 20. a) Kdo je Boaz? b) Zakaj se lahko reče, da Ruta ni bila razvajena ženska?

¹⁹ Glej, Boaz se ji je približal. Bil je »bogat mož«, sin Salmona in Rahabe. Da, Boaz je bil Judejec. Ni bil le gospodar, ki so ga njegovi delavci visoko cenili, temveč tudi predan oboževalec pravega Boga. Zato je svoje žanjce pozdravljal: »Jehova bodi z vami!« Oni pa so odgovarjali: »Blagoslovi te Jehova!« (Ruta 2:1—4).

²⁰ Boaz je od mladeniča, postavljenega nad žanjci, izvedel, da je Ruta Moabka, ki je pred kratkim prišla v Betlehem z Naomi. Ko je dobila dovoljenje za paberkovanje, je pobirala klasje od zgodnjega jutra do sončnega zahoda in potrpežljivo prenašala vročino. Samo malo je sedla v hišo, očitno namenjeno žanjcem. Ruta gotovo ni bila razvajena ženska! (Ruta 2:5—7)

21. Kaj v zvezi z Ruto je naredilo vtis na Boaza? Ali lahko krščanske žene kaj sklepajo iz tega?

²¹ Pozneje je Boaz priporočal Ruti, naj ne paberkuje na drugem polju, temveč naj ostane blizu njegovih deklet, ki so verjetno za žanjci vezale žito v snope. Mladeničem je zapovedal, da se je ne dotikajo, in smela je piti vodo iz posod, ki so jih napolnili. Z globokim spoštovanjem je Ruta sklonila svoj obraz in se priklonila do tal, ter vprašala: »S čim sem našla milost pred očmi tvojimi, da se prijazno oziraš po meni, ki sem tujka?« Boaz ni poizkušal pridobiti njene naklonjenosti, da bi ugodil zahtevam starejšega človeka, ker je zvedel, da je Moabka zapustila svojega očeta, mater in domovino in ostala ob svoji ostareli tašči. Očitno sta ga prevzela lojalna ljubezen in ponižnost Rute, zato je rekel: »Jehova ti poplačaj delo tvoje, in popolno; povračilo ti pridi od Jehove, Izraelovega Boga, ki si prišla k njemu, da imaš pribežališče pod perutmi njegovimi (ki ščitijo)!« Boaz jo je, kot je Ruta priznala, potolažil in pomiril (Ruta 2:8—13; Ps. 91:2, 4).

22., 23. a) Kako velikodušno je Boaz ravnal z Ruto? b) Kako je Ruta pokazala marljivost in nesebičnost?

²² Ko so žanjci jedli, je Boaz rekel Ruti: »Pridi sem in jej kruh in omakaj grižljaj svoj v kisu (kislem vinu).« Kakšno osvežilo v vročem dnevu! Boaz ji je dal opraženo zrnje, najedla se je in še nekaj ji ga je ostalo (Ruta 2:14).

²³ Vrnili so se na delo. Velikodušno je Boaz mladeničem rekel, naj pustijo Ruto paberkovati celo »med snopi«. Poučil jih je celo, naj »nalašč potegujejo zanjo klasje iz snopkov«, da jih je lahko pobirala. Zvečerilo se je in Ruta je še delala, zmlatila je, kar je nabrala. S palico, s katero je udarjala po ječmenu na tleh, je lahko zrnje ločila od plev. Ruta je ves dan nabrala več kot pol mernika ječmena! To je nesla domov v Betlehem. Tudi kar ji je ostalo od kosila, je Ruta nesebično dala svoji siromašni tašči (Ruta 2:14—18).

24. a) Zakaj ni čudno, da so ljudje imeli Ruto za »krepostno ženo«? b) Zakaj je Ruta odličen zgled za vsako bogaboječo ženo?

²⁴ Ruta je vedno znova pokazovala Naomi lojalno ljubezen. Ne samo, da je ta mlada žena ljubila Jehovo, bila je tudi marljiva in ponižna, zato ni čudno, da so jo ljudje gledali kot »krepostno ženo« (Ruta 3:11). Ruta res ni jedla »kruha lenobe« in ker je marljivo delala, je imela kaj deliti s potrebnim (Preg. 31:27, 31; Efež. 4:18). Ker je prevzela odgovornost za svojo ostarelo, ovdovelo taščo, je Moabka gotovo poznala srečo, ki je rezultat dajanja (Dej. ap. 20:35; 1. Tim. 5:3—8). Ruta je resnično odličen zgled vsaki bogaboječi ženi.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 7]

Ruta prosi Naomi: ‚Nikar me ne sili, da te zapustim in se obrnem, ker kamor ti greš, grem tudi jaz.‘