Pridiga na gori — Preprečiti zakonolom in razvezo

KO je Jezus pokazal, da je lahko trajna jeza smrtonosna, je usmeril pozornost na sedmo od desetih zapovedi: »Slišali ste, da je rečeno starim: ‚Ne prešeštvuj‘.« (Mat. 5:27; 2. Moj. 20:14; 5. Moj. 5:18)

Po Božjem zakonu sta za zakonolom oba krivca zaslužila smrtno kazen. To je veljalo celo za zaročeno dekle, če je imela z nekim drugim moškim odnose, in ne s tistim, s katerim je bila zaročena. (5. Moj. 22:22—24)

Jezus pa je s svojimi zapovedmi prepovedal še več kakor zakonolom. Pojasnil je: »Jaz vam pravim, da vsak (to se pravi vsak poročeni mož), kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval z njo v srcu svojem.« (Mat. 5:28) Tudi ob neki drugi priložnosti je povezal Jezus zakonolom z nemoralnimi željami srca. Rekel je: »Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, ... prešeštva.« (Marko 7:21, 22) To spoznamo tudi pri Davidu, ki ga je pogled na ženo drugega moža vznemiril, kar je vodilo do zakonoloma. (2. Sam. 11:2—4)

Jezus ne govori o tem, da ima človek slučajno neko nemoralno misel, ki jo naglo prežene, temveč o situaciji, da neki mož »stalno pogleduje neko ženo« (NS) in dovoli, da se v njem pojavi hrepenenje po njej. Bog, ki »gleda v srce«, ve, da poročeni mož, ki želi prešuštvovati, to stori, če se mu za to nudi prilika. (1. Sam. 16:7) Bog gleda na to tako, kakor da se je to »v njegovem srcu«, sedežu občutkov, želja in nagnjen, že zgodilo.

Kako pa lahko preprečimo zakonolom? Jezus je to slikovito povedal: »Če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v geheno. In če te desna tvoja roka pohujšuje, odsekaj jo in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bi vse telo tvoje prišlo v geheno.« (Mat. 5:29, 30)

O človeku, ki ravna pravično, pravi Biblija, da ‚hodi z Bogom‘. (1. Moj. 5:22; 6:9) Kaj pa, če je »desno oko« (ki tukaj ponazarja sposobnost nekaj videti) ali »desna roka« (to, kar nekdo dela z rokami) nekoga navedlo, da se »spotakne«, to se pravi, da ga navede na padec na poti poslušnosti do Boga? Pod takšnimi okoliščinami je potrebno storiti nekaj, kar je podobno iztrganju očesa ali odsekanju roke. Zakaj?

Oko je namreč važen posredniški kanal za razum in občutke in močno vpliva na dejanja, se mora nekdo zadrževati, da ne bi oko počivalo na nepravilnih stvareh. (Preg. 4:25; Luk. 11:34) Job je izrazil pravilno gledišče z besedami: »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici?« (Job 31:1)

Prav tako se moramo varovati, da ne bi to, kar delamo z rokami ali z drugimi deli telesa, prekršilo biblijsko moralno merilo. Apostol Pavel je v zvezi s tem pisal: »Morite torej ude svoje, ki so na Zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.« (Kol. 3:5)

Običajno so ljudje, da bi si ohranili življenje, pripravljeni dobesedno izgubiti kakšen del telesa. Po Jezusovih besedah pa je še važnejše simbolično ‚odrezanje‘ oči ali rok, da bi preprečili nemoralne misli in dejanja, ker se lahko nekdo samo tako izogne uničenju, ponazorjenem z ognjem gehene, »smetišča« v bližini Jeruzalema, kjer so uničevali smeti in je noč in dan gorel ogenj. (Mat. 5:29, 30)

Jezus je nadaljeval z besedami: »Rečeno je tudi: ‚Kdorkoli se loči od žene svoje, naj ji da ločilni list‘.« (Mat. 5:31) Po Mojzesu dana Božja postava je dovoljevala možu odpustiti svojo ženo z razvezo, če »ne najde milosti v njegovih očeh, zato ker je odkril kaj mrzkega pri njej«. (5. Moj. 24:1—4) Pod ‚nečim mrzkim‘ očitno ni bil mišljen zakonolom, ker po Mojzesovem zakonu, kot smo že omenili, bi za to zaslužila smrtno kazen. Ker pa Bog »sovraži razporoko«, lahko sklepamo, da je samo nekaj tehtnega veljalo za vzrok, kot na primer, če se je žena do svojega moža obnašala očitno brez spoštovanja ali če je osramotila družino. (Mal. 2:16)

Toda celo pri tako tehtnih primerih v Bibliji razveza ni niti zapovedana niti se ne priporoča. Za preprečitev prenagljene razveze zakona je Bog določil, da je moral mož, ki je ženo z razvezo odpustil, ji dati »ločilni list«. Čas je bil potreben za sestavo in veljavnost takšnega dokumenta. Morda se je bilo treba pogovoriti s pristojnimi ljudmi, ki so verjetno najprej poizkušali oba spraviti.

Toda v teku časa so židovski soprogi ravnali s svojimi ženami »nezvesto« — odpuščali so jih iz raznih nepomembnih vzrokov. (Mal. 2:13—16) V Jezusovih dneh je mož lahko že odpustil svojo ženo, »če se ji je prismodila jed«, so menili rabini. Kakor beremo v Strackovem in Billerbeckovem Komentarju k Novemu Testamentu, pokaže več mest v starih židovskih spisih, »da v mišna razdobju (čas, ki je vključeval Jezusove dni) ni bilo zakona med židovskim ljudstvom, ki ga ne bi mogel mož enostavno na zakonit način razveljaviti z izstavitvijo ločilnega lista«. Zato naj nas ne preseneča, da so farizeji vprašali Jezusa, če je dovoljena razveza »iz kakršnegakoli vzroka«. (Mat. 19:3)

Kakšno stališče je imel Jezus do razveze? »A jaz vam pravim: Kdorkoli pusti ženo svojo, razen če jo zaradi prešeštvovanja, jo zapeljuje v prešeštvovanje; in kdorkoli puščeno vzame, prešeštvuje.« (Mat. 5:32) Kot Mesija in Božji Sin je bil Jezus pooblaščen opozoriti na to, da njegovemu Očetu niti tedaj ni ugajalo, da so možje odpuščali svoje žene, če je obstajal po Pismih imenovani razlog, »nekaj mrzkega«. (Primerjaj Matevž 19:8.) Razen tega je mož prepustil ženo zakonolomu, če je ni odpustil zaradi spolne nemorale, temveč iz kakšnega drugega razloga. V tem primeru bi ona lahko imela odnose z drugim možem, medtem ko je zakon v Jehovinih očeh še obstajal. Jezus je dodal, da »vsak, kdorkoli puščeno vzame (to se pravi ženo, ki se ni razvezala zaradi spolne nemorale, temveč iz drugega vzroka), prešeštvuje«.

Te Jezusove besede so zares koristne. Ker je navedel spolno nemoralo kot edini razlog za razvezo, zadržuje to zakonske pare, ki želijo Bogu ugajati, pred tem, da bi šli narazen iz številnih različnih vzrokov. S tem da je obsodil celo nemoralno mišljenje, ki vodi k zakonolomu, prispeva to, da se ne razbije toliko zakonov. Vsem, ki upoštevajo njegov nasvet iz pridige na gori, so njegove besede učinkovita pomoč, da se prepreči zakonolom in razveza.