Ceniti svetost življenja in krvi

»Jagnje, ki je sredi prestola jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda.« (Razod. 7:17)

1., 2. Kako pokaže veliko ljudi, da premalo cenijo življenje? (Ps. 115:17)

JE kaj dragocenejšega od življenja? Brez življenja ne bi mogli ničesar uživati, toda povsod okrog nas je mnogo dokazov za to, da se danes življenje le malo ceni, tako lastno kakor življenje drugih.

² Mar brezobzirna vožnja mnogih voznikov ni dokaz za to? In kako je s tistimi vozniki, ki pod vplivom alkohola ali dragih mamil prinesejo smrt tisočim ljudem letno? Mnogi ljudje iščejo vznemirjenje v nevarnih športih, ki, kakor je znano, terjajo vsako leto mnogo življenj. Kako pa je z milijoni ljudi, ki vedo, da si krajšajo življenje s kajenjem ali s požrešnostjo?

 3. Zakaj bi morali preiskati Božje stališče o življenju? (Ps. 25:4, 5)

³ Glede na stališče teh ljudi se lahko vsi vprašamo: ‚Ali jaz zares cenim življenje?‘ Ključ pravega cenjenja življenja, ki deluje celo na naše mišljenje in postopanje, je priznavanje življenja kot Jehovin dar. On je »živi Bog« in »vir življenja«. (Jer. 10:10; Ps. 36:9) Apostol Pavel je dal grškim filozofom naslednje pričevanje o Najvišjem: »(On) sam daje vsem življenje in dihanje in vse. ... Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo.« (Dej. ap. 17:25, 28) Naše gledišče o življenju bi zato seveda moralo soglašati z Božjim stališčem. Je tako? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, moramo vedeti, kako Bog gleda na življenje. Tedaj bomo lahko svoje gledišče primerjali z njegovim.

 4. Kakšni dokazi pokazujejo, da ima Bog življenje za sveto?

⁴ V Jehovinih očeh je življenje sveto; z njim ne smemo lahkomiselno ravnati. To lahko spoznamo iz njegovih večkratnih obsojanj morilcev in čustev, ki pogosto vodijo do ubojev. (2. Moj. 20:13; 1. Jan. 3:11—15; Razod. 21:8) Poleg tega je Jehova pri izraelskem ljudstvu poskrbel za zavetna mesta, v katera je lahko pobegnil nenamerni morilec. Zakaj je moral tisti, ki je nehote usmrtil človeka, narediti ta pomembni korak, da je odšel od doma in morda leta ostal v zavetnem mestu? Ker je povzročil izgubo življenja, življenje pa je sveto. Vidimo lahko, da je tudi Božja priprava zavetnih mest pospeševala spoštovanje svetosti življenja. (4. Moj. 35:9—29).

5., 6. Zakaj je kri primerna vez z življenjem?

⁵ Zatem ko je Bog dal to pripravo, je rekel Izraelcem: »Ne ognušajte dežele, v kateri ste, zakaj kri ognuša deželo.« (4. Moj. 35:33) Zakaj je tako? Omenjena »kri« je predstavljala življenje žrtve. Bog je torej s tem poudaril pomembno vez med našim življenjem in našo krvjo.

⁶ Celo če ne govorimo o tem, kdo od nas ne ve, kako potrebna je kri za ohranitev življenja? Ima vlogo pri vseh važnejših funkcijah telesa. Kri dovaja v naše celice kisik, ki ohranja življenje, odstranjuje odpadne snovi iz teh celic, olajša prilagajanje različnim temperaturam in ima ključni pomen pri obrambi proti boleznim. Toda večina ljudi gleda na kri samo kot na potrebno tekočino. Za druge je trgovsko blago. Kupujejo jo od nevestnih ali siromašnih ljudi in jo prodajajo krvnim bankam ali bolnišnicam. Veliko živalske krvi predelajo za živila, gnojila in druge trgovske proizvode. Veliko je torej ljudi, ki krvi nimajo za sveto.

7., 8. a) Zakaj naj preiščemo, kar govori Božja beseda o življenju in krvi? b) Katera vprašanja nastanejo glede teksta Efežanom 1:7?

⁷ Po Božji besedi pa spoznamo, da je kri veliko več kakor samo potrebna naravna tekočina. Kar naš Stvarnik govori o življenju in krvi, bi moralo vplivati na naše stališče in postopanja. Deluje pa lahko celo na našo bodočnost. Zakaj? Da bi odgovorili na vprašanje, primerjajmo naslednje stavke lista Efežanom 1:7 iz dveh sodobnih biblijskih prevodov in upoštevajmo zlasti to, kar je debelejše tiskano:

»V katerem (Kristusu) imamo odrešenje po odkupnini njegove krvi, odpuščenje grehov, po bogastvu njegove nezaslužene dobrote.« (Novi svet — prevod)

»Po Kristusovi smrti smo bili osvobojeni. Naši grehi so nam odpuščeni. Bog je zelo velikodušen s svojo milostjo!« (NT 68)a

⁸ Oba prevoda pokažeta, da se Bog zanima za nas, za naše življenje. Zato je poslal kot odkupno žrtev Jezusa, svojega edinorojenega Sina, po katerem so ljudje lahko osvobojeni greha in smrtne obsodbe. (1. Tim. 2:5, 6; Jan. 3:16, 17) Sam Jezus je rekel: »Jaz sem prišel, da imajo življenje in da imajo obilo.« (Jan. 10:10) Ali je prav, da v nekaterih biblijskih prevodih ni rečeno, da se to doseže po Kristusovi krvi, temveč po Kristusovi smrti? Kako lahko ta razlika vpliva na naše življenje — na naše mišljenje in postopanje, kakor tudi našo bodočnost? Poglejmo.

KAJ GOVORI BOG O ŽIVLJENJU IN KRVI

 9. Zakaj vemo, da gleda Jehova na kri kot na simbol življenja?

⁹ Ko je Jehova dovolil človeku uživanje živalskega mesa, je na značilen način pokazal, kaj misli o življenju in o krvi. Noetu in njegovim domačim, od katerih potekamo mi, je rekel:

»Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse. Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte. Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri. . . . Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.« (1. Moj. 9:3—6)

S temi besedami je Bog vsem takrat živečim ljudem pojasnil, da kri z Božjega stališča ponazarja življenje. Človekova kri je bila torej njegova »duša« ali, kakor rečejo mnogi biblijski prevodi, njegovo »življenje«. (NT 68; katoliška Jeruzalemska Biblija, prevod Rabbija Isaaca Leeserja.) Pozneje je Bog, dajalec življenja, razširil to sliko, ko je dodal posameznosti, tako da lahko spoznamo, kakšen osnovni moralni pomen pripisuje on življenju, ponazorjeno po krvi.

10., 11. Kaj se je zgodilo s krvjo živalskih žrtev, ki so jih darovali židovski duhovniki, in kakšno vprašanje nastane?

¹⁰ To je zadevalo še posebej zavezo postave, zavezo, ki jo je sklenil Bog z izraelskim ljudstvom. Ob sprejemu te zaveze so bile žrtvovane živali, njihova kri pa je služila za to, da je postala zaveza pravno veljavna. (2. Moj. 24:3—8; Hebr. 9:17—21) Zaveza je vsebovala zakone o spravnih žrtvah; pri teh žrtvah so prelili kri kot ponazoritev, da so darovali življenje Bogu za odpuščanje grehov. (3. Moj. 4:4—7, 13—18, 22—30) Na letni dan sprave so uporabljali kri živalskih žrtev, zaradi njene spravne moči za grehe, ki jo je v Božjih očeh imela. Najprej so kot spravno žrtev žrtvovali bika, nato pa kozla. Veliki duhovnik je šel z nekaj krvi obeh živalskih žrtev v Najsvetejše v shodnem šatoru (pozneje v tempelj) in jo poškropil pred skrinjo zaveze, ki je ponazarjala Božjo prisotnost. (4. Moj. 7:89; 2. Moj. 25:22; 3. Moj. 16:2) Zatem je dal nekaj krvi tudi na žrtveni oltar. (3. Moj. 16:11—19)

¹¹ Nekateri se morda sprašujejo: »Kaj pomeni vse to zame?« Vse skupaj izgleda morda le kot opis neke stare ceremonije, ki je niti Judje več ne gojijo. Kakšen opravek ima to z našim upanjem glede bodočnosti in z našim cenjenjem življenja in krvi?

12. Za kateri edini namen se je po Jehovinem zakonu smelo uporabljati kri? Zakaj? (5. Moj. 12:20—27)

¹² V 3. Mojzesovi 17. poglavje Bog Jehova sam pojasnjuje temeljna načela, na katerih temeljijo ti predpisi o žrtvah. Ta pojasnila so za nas velikega pomena. Bog je rekel: »Duša (življenje) mesa je v krvi, in jaz sem vam jo dal na oltar, da se z njo izvrši sprava za duše vaše; kri je namreč, ki spravlja po duši v njej. Zato sem rekel sinovom Izraelovim: ‚Nobena duša izmed vas ne jej krvi.‘« (3. Moj. 17:11, 12) Da, naš Stvarnik in dajalec življenja je jasno oznanil svojo odločitev: kri (ki ponazarja življenje, čigar izvor je Bog), naj služi enemu samemu namenu, namreč kot žrtev. Na ta način je Bog krvi pripisal visoko vrednost in jo določil za sveto. Pod Mojzesovo postavo jo niso smeli jesti niti piti niti uporabljati za kakšen drug, po človeku zamišljen namen. Če so kako žival usmrtili za hrano in ne za žrtev, so morali kri izliti na zemljo; na ta način so življenje živali takorekoč vrnili Bogu, Izraelec pa, ki je žival ujel, je obdržal samo meso. (3. Moj. 17:13, 14) Kako pa se tiče to nas, saj niti Judje niti kristjani danes nimajo templja, ki bi ga Bog priznal in kjer bi lahko žrtvovali živali?

NAŠ PROBLEM — BOŽJE POJASNILO ŽIVLJENJA IN KRVI

13. Od kod vemo, da nas bremeni greh?

¹³ Vsi moramo priznati, da smo nepopolni in grešni. To je potrdil apostol Pavel in pojasnil, kako je do tega prišlo. Pisal je, da »je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse (tudi na nas) ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12) To dejstvo je v neposredni zvezi z našim cenjenjem življenja in krvi.

14. Kaj so predslikale žrtve, darovane na dan sprave?

¹⁴ Kakor je apostol Pavel v listu Hebrejcem pisal po navdihnjenju, v Postavi predpisane živalske žrtve niso mogle popolnoma pokriti grehov, sicer jih ne bi bilo treba leto za letom žrtvovati. Vse žrtve, posebno one, darovane na dan sprave, so bile samo »senca prihodnjih stvari«. (Hebr. 10:1—4; 8:5, 6; 9:9, 10) Resničnost, ki so jo predslikale, je bila Kristusova odkupna žrtev, ki je lahko naše grehe popolnoma pokrila. Pavel je o njej pisal naslednje:

»Kristus pa je nastopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrot in je šel skozi večji in popolnejši šator ... ne po krvi kozlov in telet, ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče (v samo nebo), ko je bil pridobil večno rešitev. Kajti če bikov in kozlov kri ... posvečuje za čistost mesa, kolikanj bolj bo kri Kristusa, ki je po duhu večnem daroval samega sebe brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu! In zato je nove zaveze srednik: da dobe, ko se je smrt zgodila za odrešenje prestopkov, storjenih za prve zaveze, obljubo večne dediščine. ... Brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje.« (Hebr. 9:11—15, 22)

15. Kakšno vlogo ima Božje gledišče o krvi pri našem upanju na večno življenje?

¹⁵ Mar nam to ne pomaga razumeti, zakaj je tako važno imeti enako gledišče o krvi, simbolu življenja, kakor Bog? Eden najpomembnejših naukov Biblije obravnava to, da je prišel Jezus na Zemljo, da bi daroval svoje življenje kot odkupnino. Samo s to spravno žrtvijo lahko upamo na odpuščanje grehov in »večno življenje«. (Mat. 20:28; Rim. 3:23, 24; 6:22, 23; 1. Tim. 1:15, 16) Da bi dosegli te blagoslove, moramo verovati v Jezusovo odkupnino. Pogoj za to je točno spoznanje in canjenje tega, da je on dal za nas svoje življenje, ponazorjeno po njegovi krvi. (1. Tim. 2:3, 4; Gal. 3:22)

16., 17. Kakšne spremembe so naredili nekateri prevajalci Biblije v tekstih, kjer se pojavila beseda kri?

¹⁶ Ko smo pregledali nekaj o žrtvah, o spravi, krvi in Jezusovi odkupnini, želimo spet posvetiti našo pozornost Efežanom 1:7. V večini prevodov je rečeno, da imamo »odrešenje po (Kristusovi) krvi«. Toda v nekaterih sodobnih prevodih piše namesto tega »po Kristusovi smrti«. Je ta razlika tako pomembna?

¹⁷ V grščini je v Efežanom 1:7 beseda haima, kar pomeni »kri«. Zakaj jo tedaj v nekaterih prevodih na tem mestu prevajajo s »smrt«? Prevajalci spoznavajo, da obravnavajo določeni teksti, v katerih se pojavlja beseda »kri«, smrt ali odgovornost za umor neke osebe. (Luk. 11:50, 51; Dej. ap. 5:28; Razod. 6:10) Pilat si je na primer pred Židi, ki so zahtevali Jezusovo usmrtitev, umil roke in je pojasnil: »Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega.« Judje so odvrnili: »Kri njegova pridi na nas in na naše otroke!« (Mat. 27:24, 25; primerjaj Razodetje 7:14.) Zato so si nekateri prevajalci dovolili prevesti te vrste takole: »Nedolžen sem glede smrti tega človeka« in: »Kazen za njegovo smrt naj pride na nas in na naše otroke!« (NT 68) Kaj pa nastane, če v tekstih, pri katerih gre za Jezusovo žrtev, vstavimo za »kri« besedo »smrt«? Ali se s tem ne izgubi nekaj, kar nam Bog hoče reči?

18. Zakaj je Kristusova smrt pomembna? (1. Kor. 11:26; Hebr. 2:14)

¹⁸ Brez dvoma je v Bibliji poudarjena Jezusova smrt. Pavel je pisal: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas« in: »Kristus (je) umrl za naše grehe po pismih.« (Rim. 5:8; 1. Kor. 15:4) S svojo smrtjo, z voljnim žrtvovanjem svojega popolnega človeškega življenja je plačal, kar smo po Adamu izgubili, oziroma dal je protivrednost tega, kar je povzročilo naše grešno stanje.

19., 20. Kaj, razen Jezusove smrti, ima še svojo vlogo pri opozarjanju na Kristusovo kri? (Hebr. 4:14—16)

¹⁹ Toda z opozarjanjem Biblije na »Kristusovo kri« naj bi postali pozorni na nekaj, kar ne bi razumeli, če bi bil govor samo o njegovi smrti. (Efež. 2:13) Ne bi zadostovalo, če bi Kristus samo umrl in ostal mrtev.b V izpolnitvi vzorca, ki ga je dal Jehova z dnevom sprave, je moral Jezus končno priti v nebesa, v Božjo prisotnost. Tam je lahko Kristus izročil vrednost svoje življenjske krvi, kakor je šel veliki duhovnik na dan sprave z žrtveno krvjo v Najsvetejše. Pavel je razločno pokazal na to vzporedje z besedami: »Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas.« (Hebr. 9:24, 11, 12; 13:11)

²⁰ Nadalje je Jezus Kristus v nebesih živ in lahko nastopa za vse, ki verujejo v njegovo odkupnino ter jim pomaga, da bodo rešeni. Pavel je zato pisal: »Kajti če smo bili spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, tem bolj bomo zdaj, ko smo spravljeni, zveličani po življenju njegovem.« (Rim. 5:10)

21., 22. Kakšno zvezo ima izraz »Kristusova kri« z našim življenjem?

²¹ Upravičeno je torej rečeno v delu Die Religion in Geschichte und Gegenwart, da v večini primerov izraza »Kristusova kri« ne moremo zamenjati z besedo »smrt«. Kristusova kri »pomeni več. Poudari tesno zvezo, ki obstaja med Jezusovo smrtjo in njegovim življenjem in zmago z vstajanjem ... in povišanjem«. Ta knjiga opisuje dalje označbo »Kristusova kri«:

»Povzema starožidovsko misel o spravni moči krvi ..., ki je osnova gledišča o žrtvah ... in predstavi spravne moči smrti Pravičnega ... Na eni strani spominja ljudstvo na to, da smo drago kupljeni, kdo je bil tisti, ki je plačal odkupnino, in v čem je ta bila. Na drugi strani pa smo z vero po zavezi, sklenjeni z njegovo krvjo, za vedno odvzeti grehu in smrti. Kristusova kri zajema delovanje smrti in vstajenja.«c

²² Mnoga mesta v Bibliji, kjer je omenjena Jezusova kri, vsebujejo koristne napotke in so velikega pomena za nas. Po Jezusovi brvi so lahko naši grehi odpuščeni. (Razod. 1:5; Hebr. 10:29) Lahko nas osvobodi »praznega (ali nerodovitnega) življenja«. (1. Petr. 1:18, 19) Pripadamo lahko skupščini ljudi, ki jih Bog priznava in vodi. (Dej. ap. 20:28) Imamo tudi upanje, da bomo postali popolni in dobili večno življenje pod vladavino Kraljestva, ki je sestavljeno iz oseb, odkupljenih s to krvjo. (Razod. 5:9, 10; 12:10, 11; Kol. 1:20)

23. Kakšno naj bo naše stališče do krvi?

²³ Vsi, ki cenijo lastno življenje, naj zato cenijo, kar govori Bog o krvi. Imajo jo za sveto. Določil je, da se jo lahko uporablja edino za žrtvene namene na oltarju. V svoji besedi tudi jasno pokaže, da temeljijo vsa naša upanja na večno bodočnost na žrtveni krvi njegovega Sina. Kako pa lahko osebno pokažemo, da pravilno cenimo in priznavamo svetost krvi? S tem važnim vprašanjem se ukvarja naslednji članek.

[Podčrtne opombe]