Biti vesel kljub preganjanju
»Pa ne samo to, temveč ponašamo se tudi z nadlogami (stiskami), vedoč, da stiska rodi potrpežljivost, potrpežljivost pa preskušenost, preskušenost pa upanje; upanje pa ne osramoti (ne razočara, NS)« (Rimljanom 5:3–5, EI)
1. Kaj je v teh »zadnjih dneh« očitno glede posledic preganjanja kristjanov?
IZKUŠNJE Jehovinega naroda v teh »zadnjih dneh« so gotovo potrdile resničnost Jezusovih besed: »Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili in kadar vas bodo izobčevali in zasramovali in vaše ime kot zlo zavrgli zaradi Sinu človekovega. Razveselite se tisti dan in radujte se, zakaj glejte, vaše plačilo v nebesih je veliko (EI); ravno tako so namreč delali prerokom njih očetje.« (Lukež 6:22, 23; 2. Timotejev 3:1) Da, Božji služabniki lahko zvesto vztrajajo v vseh preganjanjih, in to še z veseljem.
2. a) Ali dobijo tisti, nad katere pride več preganjanj, večje plačilo? b) Naštej nekaj koristnih rezultatov vztrajanja v preganjanjih!
2 To seveda ne pomeni, da mi uživamo v preganjanjih, ker je vsako preganjanje neprijetno in običajno boleče. To, kar nas veseli ni preganjanje samo, temveč rezultat tega. (Jakob 1:2, 3) Kristjani si ne želijo biti preganjani, ne želijo biti mučeniki, ker ne mislijo, da so več vredni v očeh njihovega nebeškega Očeta, če so več preganjani. Tisti, ki vzdržijo več preganjanj, ne dobijo večje nagrade, niti ni rečeno, da so zvestejši od drugih, ki so bili manj preganjani. Toda upoštevaj verižno reakcijo, do katere pride, če kristjan vzdrži v stiski: »Pa ne samo to, ampak ponašamo se tudi z nadlogami, vedoč, da nadloga rodi potrpežljivost, potrpežljivost pa preskušenost, preskušenost pa upanje; upanje pa ne osramoti (razočara, NS).« (Rimljanom 5:3–5, EI)
3. a) Kako stiska rodi vztrajnost po Rimljanom 5:3? b) Kako povzroči to ojačanje vere? (Hebrejcem 10:38, 39)
3 Kadar beremo o preganjanjih, ki jih prenašajo naši krščanski bratje in sestre v drugih krajih, se morda vprašujemo: »Bi zmogel to prenesti tudi jaz?« Toda takrat, kadar se nenadoma znajdemo v preganjanju ali se nam nasprotuje, pa se ne umikamo iz službe Bogu, temveč se k njemu obrnemo po pomoč, bomo občutili, da posluša naše molitve in videli, kako težave povzroče, da vztrajamo. Tedaj se ne sprašujemo več, bomo mogli vzdržati ali ne, ker vemo, da lahko, seveda z Jehovino pomočjo. Prva preizkušnja morda ni bila zelo težka, toda naša vera je bila preskušena in je zato sedaj močnejša. Naslednja preskušnja je lahko trša, toda tudi naša vera je veliko močnejša, ker se nismo umaknili prejšnji preskušnji. Tako se lahko z Jehovino pomočjo srečamo z vsako preskušnjo vere, ker vemo, da Jehova ne bo dovolil, da bi bili preskušeni čez svoje moči; tudi nas ne bo pustil na cedilu. (1. Korinčanom 10:13; 2. Korinčanom 4:8–10)
4. Kakšni so razlogi, da smo veseli, če uspešno prestanemo preskušnjo ali preganjanje?
4 Vztrajati v stiski je dejansko razlog za veselje. Lahko smo veseli, ker nismo popustili v preizkušnji, temveč smo trdno vztrajali pri pravičnosti. Vemo, da Bog to odobrava in tako nas je naša vztrajnost še bolj zbližala z njim, kar je po Jakobu 1:12 še nadaljnji razlog za radost.
Različna preganjanja
5. Kako je danes v mnogih deželah glede preganjanja in mučenja naših bratov? Zakaj je tako? (Amos 7:10—17)
5 Danes je delovanje Jehovinih prič v več kot 40 deželah na razne načine omejeno in v prenekateri od teh dežel mora Božji narod prenašati težke preizkušnje in preganjanja samo zato, ker so se odločili, da bodo zvesto služili svojemu Bogu Jehovi. Mnogokrat so prepovedi spodbujali duhovniki, ki so napačno prikazali naše nevmešavanje v politiko, samo da bi ustavili naše oznanjevanje. Dobro obveščeni vladni krogi vedo, da Jehovine priče niso prevratniški in nevarni elementi za državo. Obveščeni organi oblasti vedo, da so priče vestni, zakonu poslušni državljani, ki dajo vse od sebe, da bi podpirali in poslušali državne zakone. Toda pri Jehovinih pričah prihaja na prvo mesto njihova predanost Bogu. Ne sodelujejo torej v posvetnih dogajanjih v deželi, če neki človeški zakon nasprotuje Božjim zakonom, ‚poslušajo Boga, Vladarja, bolj kakor ljudi‘. Tako so delali tudi apostoli.
6. a) Naštej nekaj primerov preganjanja, ki ga morajo prenašati Jehovine priče? b) Ali lahko navedeš podobne situacije iz sedanjosti?
6 Neobvladana drhal, včasih nahujskana od verskih voditeljev ali političnih fanatikov, je marsikje grdo ravnala z Jehovinimi pričami. Mnogo naših duhovnih bratov je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove in imetje ter pobegniti, da si rešijo življenje. Zadnja leta je bilo tako v Malaviji in Etiopiji. Nekatere so odpustili iz službe ali jih nagnali z delovnega mesta, medtem ko so drugi prekinili posle z njimi samo zato, ker so Jehovine priče. (Razodetje 13:16, 17) Njihove krščanske sestanke za preučevanje Biblije so motili in prekinjali; delali so pri njih hišne preiskave in jim zaplenili Biblije in biblijsko literaturo. Nasprotniki so se posluževali zastraševanj in groženj z namenom, da bi Priče prestrašili; mnogo kristjanov so zaprli, nekatere so celo usmrtili. Preganjanja so bila še posebno težka med obema svetovnima vojnama, toda prav sedaj je v nekaterih deželah tudi tako.
7. Kaj morajo prenašati mnogi izmed Božjega naroda celo v deželah, kjer se jih zakonsko ne preganja?
7 Razen tega se mora tisoče naših bratov in sester po vsem svetu soočiti s preganjanjem in nasprotovanjem njihovih družin in sorodnikov samo zato, ker želijo služiti Jehovi kot učenci Jezusa Kristusa. Jezus je napovedal: »Sovražniki človeku bodo domači njegovi.« (Matevž 10:35, 36)
Cilj preganjanj
8. Preganjajo Jehovine priče zato, ker so zločinci ali prestopniki zakona?
8 Kaj pričakujejo preganjalci Božjega naroda? Ali preganjajo Božje priče zato, ker so zločinci ali kriminalci? Ne. Jehovine priče so povsod znane kot ljudje, ki spoštujejo zakon in imajo dobro moralo. So dobri delavci. Prav tako so prijetni, prijazni in razumni ljudje in se ne obnašajo kot verski fanatiki. Dejansko je prijetno, imeti jih za sosede. (Titu 2:6–10; Galatom 6:9, 10) Njihova vest je miroljubna, tolaži prizadete in žalostne. Oznanjujejo »dobro vest«, da bo Božje Kraljestvo kmalu odstranilo zatiralce in vpeljalo pravično novo ureditev. (Matevž 6:10; Psalm 37:10, 11)
9. Kaj želijo nasprotniki prekiniti in zakaj?
9 Toda z oznanjevanjem te ‚dobre vesti‘ se jasno pokaže, da verski voditelji krščanstva nimajo nobene vesti upanja za ljudi. Zato poskušajo doseči, da bi tisti, ki to vest oznanjujejo, umolknili! Nekateri posvetni voditelji so pripravljeni dovoliti Jehovinemu narodu, da veruje, kar hoče, toda ne strinjajo se s tem, da bi to oznanjevali drugim. Hebrejski verski voditelji, ki so se soočili z gorečo dejavnostjo prvih kristjanov, so izrazili podobno željo: »... jima zagrozimo, naj nikomur več ne govorita v tem (Jezusovem) imenu.« (Dejanja apostolov 4:17, 18, EI) Da, oni želijo naše oznanjevanje prekiniti. (Glej tudi Dejanja apostolov 5:28, 40)
10. a) Kaj še, razen prekinitve oznanjevanja, želi doseči satan? b) Kako se to pogosto kaže tam, kjer je naše delovanje prepovedano?
10 Tudi naj ne pozabimo, da je satan hudič, dejanski pobudnik preganjanj. (1. Petrov 5:8) On ne želi samo ustaviti našega oznanjevanja, temveč tudi oslabiti našo vero in nas navesti, da bi oskrunili našo čistost do Boga ter tako izgubili večno življenje. Zato je drugi cilj preganjanj v tem, da bi se nas odrezalo od duhovne hrane in družbe naših bratov na sestankih. Prepoved našega delovanja se zato običajno ne nanaša samo na naše oznanjevanje, temveč tudi na naše sestanke. »Vi ste lahko Jehovine priče,« nam pogosto govore, toda ne smete oznanjevati in imeti sestankov.« Toda če ne bi oznanjevali in se ne bi na sestankih sestajali, tedaj ne bi bili priče Boga Jehove ali Jezusa Kristusa, ker priča, ki ničesar ne reče, sploh ni priča. (Izaija 43:10, 12; Dejanja apostolov 1:8) Kaj pa bi se zgodilo z našo vero, če ne bi več sledili Božji zapovedi v zvezi s sestajanjem? (Hebrejcem 10:24, 25)
Vztrajati v preganjanjih
11. Kako so reagirali zvesti kristjani na preganjanja?
11 Kako so Božji služabniki v našem času reagirali na preganjanja? Kakor prvi kristjani, tako se niti oni niso prestrašili, temveč so pogumno nadaljevali z oznanjevanjem kljub prepovedim in grožnjam. Enako kot Pavel so imeli razlog, da ‚se vesele‘. Ker so zavzeli trdno stališče za Jehovo v spornem vprašanju, dokazujejo, da je satan lažnik. Kolikšna je prednost, da smemo sodelovati v poveličevanju Jehovinega imena! (Filipljanom 2:17, 18; 2. Tesaloničanom 1:4)
12. Ali obstaja nek razlog, da bi se bali groženj naših preganjalcev?
12 Zares ni nobenega razloga, da bi se bali tistih, ki nas preganjajo. Pavel je pisal Filipljanom: »Samo naj bode življenje vaše, kakor se spodobi evangeliju Kristusovemu, ... in da vas nikakor ne morejo zastrašiti nasprotniki; kar (da se ne bojite) je njim očitno znamenje pogube, vam pa zveličanja (rešitve, NS).« (Filipljanom 1:27, 28)
13., 14. a) Kaj so uradne osebe ukrenile pred nedavnim v neki deželi, da bi zastrašile Jehovine priče? b) Kaj v resnici to pokazuje?
13 Pred nedavnim so v neki evropski deželi, kjer delo Jehovinih prič ni uradno priznano, aretirali brata, ker je imel kratko, tolažilno predavanje iz Biblije na pogrebu. Zaprli so tudi brata, ki je molil. Krajevne oblasti so rekle, da imajo samo od države pooblaščene osebe pravico govoriti na pogrebih in da je molitev — prepovedana, »ker bi se jo lahko uporabilo v poučevanje«. Nekega brata so v istem kraju aretirali, ker je svoji lastni družini bral iz Biblije. Teh bratov niso ničesar obtožili. Kratek čas so jih imeli v priporu, nato pa izpustili. Cilj tega je očiten: prestrašiti jih in navesti na odstop.
14 Toda kdo se dejansko boji? Če se krajevnim oblastem zdi, da jih ogroža človek, ki bere svoji družini Biblijo ali brat, ki ima pogrebni govor in ki moli, tedaj se morajo silno bati biblijske vesti in tistih, ki jo oznanjujejo! Zakaj bi se torej mi bali njih? Kakor je pisal Pavel, sta naša enotnost in pogum ‚dokaz njihovega uničenja, in naše rešitve‘. (Filipljanom 1:28)
15. Kako lahko naša reakcija na grožnje dejansko vpliva na nadaljnja preganjanja?
15 V nekaterih mestih kličejo oznanjevalce ‚dobre vesti‘ vsakih nekaj tednov na policijsko postajo, jih grajajo in pogosto pretijo s hudimi kaznimi, če ne bodo prenehali govoriti o Božjem Kraljestvu. Toda če bratje in sestre ne upoštevajo teh groženj in z delom pogumno nadaljujejo, oblasti običajno popustijo in jih pustijo v miru. Kadar pa opazijo na oznanjevalcih Kraljestva kakršenkoli znak slabljenja, tedaj se še naprej trudijo, da bi jih zastrašili.
Nadaljevati z delom kljub prepovedim
16., 17. a) Opiši trud, potreben za to, da so bratje dobivali duhovno hrano v zaporih ali tam, kjer je delo prepovedano! b) Zakaj je to važno?
16 V deželah, kjer je delo in širjenje literature prepovedano, spoznavajo priče važnost rednega dobivanja duhovne hrane. Ker se Stražnega stolpa in drugih publikacij Jehovinih prič ne da zakonito objavljati in pošiljati po pošti, izkoristijo drugačne poti, da bi duhovna hrana prišla do vsakega posameznika. Med preganjanjem v Hitlerjevi Nemčiji so članke za preučevanje razmnoževali, pretipkali na pisalni stroj in v nekaterih primerih celo prepisovali ročno. Tako morajo še danes delati na mnogih mestih. Če ni mogoče nabaviti dovolj izvodov in ne more dobiti vsak svojega, tedaj krožijo tisti izvodi, ki so na razpolago, od enega do drugega, tako da ima vsak oznanjevalec priložnost prebrati gradivo. Važno je, da se duhovna hrana redno uživa. (Matevž 4:4)
17 Izkušnje so pokazale, da skrbi Jehova vedno za to, da prihaja duhovna hrana redno, celo v zelo težkih okoliščinah. Po raznih poteh je prihajala v zapore in koncentracijska taborišča. In kako je krepila te zapornike!
18. Zakaj je važno, redno se duhovno hraniti skupaj z drugimi in kako lahko to poteka celo v težkih okoliščinah?
18 Če je le mogoče, zvesti Božji služabniki redno skupno uživajo duhovno hrano, celo tam, kjer so sestanki prepovedani, ali kadar so v zaporu. Vsakdanje pregledovanje biblijskega dnevnega stavka skupaj z drugimi služi za osredotočenje misli na duhovne stvari. Že kratka diskusija vsak dan daje precejšnjo duhovno moč. (Psalm 1:2; Dejanja apostolov 17:11)
Važnost sestankov
19. a) Kaj nepričakovanega so doživeli naši bratje v Liberiji? b) Kaj je po poročilu iz Letne knjige 1977 pomagalo zvestim vztrajati?
19 Približno 400 oseb, ki so obiskale okrožni sestanek Jehovinih prič marca 1963 v Gbarngi (Liberija), so oblasti odpeljale na prostor za vojaške vaje in jih tam zadržali štiri dni brez hrane. Da bi prisilili Jehovine priče v kompromis glede njihovega verovanja in pozdravljanja liberijske zastave, so z njimi grdo ravnali in zaplenili njihove stvari. Medtem ko je precej prič popustilo in naredilo iz strahu kompromis, je večina ohranila svojo čistost. Upoštevaj komentar o tem v Letni knjigi Jehovinih prič za 1977, stran 177: »Med njimi so bili ljudje vseh slojev — nepismeni in študenti. Tisti, ki so ostali zvesti, so vedno vestno obiskovali sestanke.«
20. Kako zelo se nekateri trudijo, da ne bi ‚opustili skupnih sestankov‘ in kakšnim nevarnostim se pri tem lahko izpostavljajo?
20 Božja navdihnjena beseda nas spodbuja, naj skupnih sestankov ne opuščamo. (Hebrejcem 10:24, 25) Med preganjanjem važnost teh sestankov ni zmanjšana. Morda morajo biti sestanki v majhnih skupinah po hišah; kraj in čas sta lahko različna in morda ne vedno ob najugodnejšem času, mogoče tudi pozno ponoči. Toda kljub nevarnostim se naši zvesti bratje in sestre skrajno trudijo, da prisostvujejo vsakemu sestanku. Bratje so pripravljeni dati na razpolago svoje domove za takšne sestanke, čeprav bi zaradi tega lahko izgubili prostost, če jih oblasti odkrijejo.
21. a) Kakšne možnosti obstajajo, da bi imeli bratje v takih okoliščinah korist od duhovne hrane? b) Kateri biblijski stavki kažejo na važnost rednega sestajanja in sodelovanja na sestankih?
21 Kadar je treba imeti sestanke v majhnih skupinah, mogoče niso vedno na razpolago najboljši učitelji v skupščini, toda vsi bodo imeli zato priložnost sodelovati in imeti od tega večjo korist. Včasih se lahko sestanejo večje skupine na pikniku, na izletu ali na osnovi osebnega povabila. Redno obiskovanje vseh sestankov ima važno vlogo, da bi lahko ‚upanje, ki so ga imeli v začetku, ohranili trdno vse do konca‘, in s tem ohranili svojo čistost ter bili deležni spolnitve obljube, ker »ne popustimo«. (Hebrejcem 3:14; 10:36)
Oznanjevati kljub prepovedi
22. a) Zakaj Božji služabniki danes ne morejo molčati o stvareh, ki so jih videli in slišali? b) Kako v nekaterih delih sveta pri tem postopajo?
22 Kakor apostoli, tako tudi Jehovini služabniki danes ‚ne morejo prenehati govoriti o tem, kar so videli in slišali‘. (Dejanja apostolov 4:20) Jezus je rekel, da se mora ‚dobra vest oznaniti vsem narodom‘ in niti en človek ali demonsko posredovanje tega ne more preprečiti. (Marko 13:10) Celo če je delo Jehovinih prič v nekaterih deželah prepovedano, lahko gre posameznik v hiše in uporablja samo Biblijo.
23., 24. a) Kako se opravlja služba oznanjevanja v deželah, kjer se delo od hiše do hiše ne priporoča? b) Lahko poveš doživljaje, iz katerih se vidi, da se tudi tako dosežejo lepi uspehi?
23 Kjer se ne priporoča hoditi od hiše do hiše, se lahko »dobro vest« oznanjuje na drugačne načine. Mogoče se lahko naredi posamezne obiske v raznih delih področja, tako da se ne gre v hišo za hišo. Toda ni nam treba čakati tako dolgo, da bi vse ljudi poiskali na njihovih domovih. Naši bratje imajo v mnogih deželah odličen uspeh v razgovoru z ljudmi, kjerkoli jih pač srečajo — na ulicah, pokopališčih, v parku ali na potovanju. Nekateri so kot turisti potovali v področja, kjer še ni nobenih prič, in se tam pogovarjali z ljudmi, koliko je bilo le mogoče. Dokler živimo in dokler so ljudje, s katerimi se lahko pogovarjamo, nam naš sovražnik ne bo preprečil izkoristiti teh različnih možnosti.
24 Z vajo so si Jehovini služabniki pridobili spretnost, začeti pogovor na prijazen način o različnih temah, primernih za to, da se pritegne pozornost na Biblijo. V neki deželi se je neka priča približala mlademu paru v parku, ki je pravkar pri studencu pil vodo. Priča ju je vprašala, če ju zanima, kje bi lahko dobila še boljšo vodo. Pogovor je trajal tri ure in začel se je biblijski študij. Po treh mesecih je ta par začel sodelovati v službi oznanjevanja. Krstila sta se leto dni pozneje in sedaj služi mož kot sluga pomočnik v skupščini. (Primerjaj Janez 4:7–15)
25. Česa naj bi se izogibali posebno tam, kjer je služba oznanjevanja prepovedana?
25 V tej dejavnosti se je modro izogibati neposrednega trčenja z nasprotniki. Tudi kadar nas želijo naši sovražniki z laskavimi besedami potegniti na svojo stran, se varujmo, da ne bi v naših odgovorih dajali kakršnihkoli informacij. Ne pozabimo Jezusovega nasveta: »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej previdni kakor kače in preprosti kakor golobje!« (Matevž 10:16, EI) Pavel tudi svetuje: »Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:18)
Ohranitev čistosti prinaša lepe rezultate
26. Kaj je povzročilo ohranjenje čistosti Božjih služabnikov kljub močnemu preganjanju?
26 Kako čudovito pričevanje so dali v teku stoletij vsi tisti, ki so se kljub močnemu preganjanju trdno držali svoje čistosti! Vsi napori satana in njegovih pomočnikov, da preprečijo oznanjevanje, so povzročili samo še večje pričevanje v čast Jehovinega imena. In kako čudovit delež je imelo pri tem na tisoče, da, milijone prič, ki so ohranili (in še ohranjajo) svojo čistost, kljub preganjanju. S tem so dokazali, da je satan lažnik, in dokazujejo svojo neomajno vero v Boga Jehovo in svojo ljubezen do njega.
27. Kakšno osebno korist imamo, če zvesto prenašamo preskušnje in preganjanje?
27 Če zvesto vztrajamo, imamo mirno vest, vedoč, da smo naredili to, kar je prav in uživamo Jehovino priznanje. To krepi naše upanje, kar zopet povečuje našo radost. Naša vera je bila preskušena in ker se nismo umaknili ali zbežali pred preganjanjem, nam je Jehova pomagal vztrajati. Rezultat tega je, da je sedaj naša vera močnejša kot kdajkoli prej. Ta ‚preskušena pristnost naše vere‘ nam omogoča, da bomo v bodočih preskušnjah lažje vztrajali. (1. Petrov 1:6, 7)
28. a) Kakšne razloge za veselje ima sedaj sestra iz Finske, omenjena v prejšnjem članku? b) Kaj lahko še nadalje upa?
28 To lahko potrdi sestra, ki smo je omenili na začetku prejšnjega članka. Zopet živi v svojem mestu, kjer že nekaj časa služi kot splošni pionir (polnočasni oznanjevalec Kraljestva). Čeprav nima pravice skrbeti za svoje tri otroke, jih vendar lahko trikrat mesečno vidi in z njimi govori o »dobri vesti«, pri čemer vidi tudi že določeni uspeh. Kdove, kako se bo ta stvar nekoč iztekla? Velikokrat je na silne preganjalce in nasprotnike naredilo zvesto stališče naših bratov in sester tolikšen vtis, da so končno tudi sami začeli preučevati Biblijo, in nekateri izmed njih so postali Jehovini oboževalci.
29. Kakšna spodbuda, ostati vesel in zvest kljub preganjanju, velja nam vsem?
29 Jakob je napisal: »Za zgled trpljenja in potrpežljivosti, bratje, si vzemite preroke, ki so govorili v Jehovinem imenu. Glejte, blagrujemo jih, te, ki so vztrajali.« (Jakob 5:10, 11, EI) Razen tega tudi čudoviti primeri kristjanov iz prvega stoletja in našega časa zelo ohrabrijo nas vse, da se veselimo kljub preganjanju.
[Slika na strani 29]
Kljub prepovedi Jehovine priče ne prenehajo oznanjevati