Jehovina beseda je zanesljiva!
»Jaz, Jehova, stojim za svojega služabnika besedo.« (Izaija 44:24—26; Byington)
1. Kakšna bodočnost je bila napovedana leta 1864?
KAJ bo prinesel jutrišnji dan? Ljudje bi to želeli vedeti. Toda kako nezadovoljive so njihove napovedi! Za ponazoritev: Zoolog Alfred R. Wallace je 1864. predvidel takšno, od ljudi ‚oblikovano bodočnost za človeško vrsto‘: »Vsakdo bo ... delal zaradi lastne sreče in sreče svojih bližnjih; ... uravnovešeni moralni občutki nikoli nikomur ne bodo dovolili, da bi prekršil enako svobodo drugih; vsakogar bodo vodili najboljši zakoni; popolnoma se bo spoštovalo pravice in popolnoma bodo naklonjeni občutkom vseh okrog sebe.« Wallace je napovedal, da bo človek našo zemljo spremenil v »svetlejši raj, kot so ga kdajkoli pesniki ali jasnovidci videli v sanjah«!
2. Kakšna vprašanja nastajajo zaradi neuspelih človeških napovedi?
2 Pisec teh besed je umrl samo devet mesecev, preden se je bilo človeštvo pogreznilo v temno noč prve svetovne vojne. Kje je bil tedaj »svetli raj« s sočutnimi ljudmi? Kako pa je danes? Nedvomno ‚se je ohladila ljubezen večine‘ — kljub čisto nasprotnim napovedim. (Matevž 24:12) Ali pa zato ne bi smeli verjeti nobeni prerokbi? Bog Jehova pravi, da on ‚obrača modre in njihovo znanje spreminja v neumnost, medtem ko stoji za besedami svojih služabnikov‘. (Izaija 44:24—26, Byington) Morda se bo kdo vprašal: Ali se lahko zanesemo na biblijske prerokbe? Je Jehovina beseda res zanesljiva?
Uničenje — in obnova
3. Kaj se je zgodilo z Judo in Jeruzalemom v sedmem stoletju pr. n. št. v soglasju s 3. Mojzesovo 26:27—35?
3 Imamo obilje dokaznega gradiva, da lahko verjamemo biblijskim prerokbam. Na primer: prerokba o uničenju in obnovi se je spolnila v primeru starodavnega Božjega naroda, Izraelcev. Ko so zvesto častili Jehovo, so napredovali v deželi, ki jim jo je dal Bog, v deželi, kjer ‚sta tekla mleko in med‘. (3. Mojzesova 20:24; 1. Kraljev 4: 1, 20) Vendar so bili vnaprej opozorjeni, da bo postal ta njihov raj prava pustinja, če ne bodo ubogali. (3. Mojzesova 26:27—35) Leta 607 pr. n. št, kakšnih 900 let zatem, ko je Mojzes napisal tako imenovano Tretjo Mojzesovo knjigo, so Babilonci osvojili Judejo in Jeruzalem. Kmalu zatem so Hebrejci, ki so ostali v deželi, pobegnili v Egipt in tako je bila dežela res osamela in razdejana, kot je bilo napovedano. (Jeremija 39:8—10; 40:5; 41:2; 43:1—7)
4. a) Kaj je obljubil Jehova svojemu narodu veliko pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št.? b) Kako se je ta obljuba spolnila?
4 Več kot sto let prej, preden je bil Jeruzalem razrušen, je Jehova vseeno obljubil, da bo svoje, tedaj skesano ljudstvo pripeljal nazaj v opustošeno domovino in obnovil njeno rajsko lepoto. (Izaija 35:1—4) Bog je še rekel: »Jaz Jehova, ... ki stojim za besedo svojih služabnikov in izvajam načrt svojih glasnikov, jaz pravim o Jeruzalemu: ‚Naj bo naseljen‘ in o Judovih mestih: ‚Naj se ponovno zgradijo‘ in jaz bom obnovil njeno plodnost.« (Izaija 44:24—26, Byington) Medijci in Perzijci s Cirom na čelu so 539. pr. n. št. osvojili Babilon — točno tako, kot je napovedal Izaija. (Izaija 44:27—45:6) Odlok, s katerim je Cir dovolil Hebrejcem, da se vrnejo v domovino in obnove tempelj, je pričel veljati 537. pr. n. št. in Judeja se je začela spreminjati, kot je bilo napovedano. (Ezra 1:1—4; Izaija 35: 5—10; Ezekijel 36:35) Kako zanesljiva je Jehovina beseda!
Tir ni mogel kljubovati prerokbi
5. Kaj je napovedal Jehova po Ezekijelu v zvezi s Tirom?
5 Božja navdihnjena prerokba se je prav tako spolnila nad starodavnim mestom Tir, upravičeno imenovanim »kraljica morja«. Glede tega feničanskega pristanišča je Jehova objavil: »Glej, jaz sem zoper tebe, Tir, in storim, da se vzdignejo mnogi narodi zoper tebe. ... Glej, privedem nad Tir Nebukadnezarja, kralja babilonskega, ... podre stolpe tvoje, ... tvoje kamenje in lesovje tvoje in prah tvoj pomečejo v vodo ... In naredim te v golo skalo; prostor bodeš, kjer bodo razprostirali mreže.« (Ezekijel 26:3—14)
6. Kaj se je zgodilo s Tirom v zvezi s spolnitvijo prerokbe?
6 Takšen padec se je zdel nemogoč. Kot je zapisal hebrejski zgodovinar Jožef Flavij so Babilonci oblegali Tir 13 let. (Jožef Flavij, Against Apion, Proti Apionu, I. knj., 21. pogl.) Zgodovina ne poroča, kako uspešen je bil Nebukadnezar pri tem, čeprav so prebivalci Tira gotovo utrpeli veliko izgubo glede imetja in življenj. Poznejši preroški izrek po Zahariji je pokazal, da bo Jehova to mesto popolnoma uničil. (Zaharija 9:3, 4) Ta prerokba se je spolnila skoraj 200 let pozneje. Tisti, ki so živeli v bližnjem otoškem mestu Tiru, so se čutili varne za mogočnim mestnim obzidjem. Toda 332. pr. n. št. so sile Aleksandra Velikega prodrle do tega otočnega mesta tako, da so z ruševinami Tira na kopnem delu zgradili nasip do otoka. Od takrat se je ta umetni polotok razširil zaradi peska, ki ga je nanašala voda. Poleg tega se lahko v sedanji pristaniški vasici vidi ribiče, ki suše svoje mreže — še ena spolnitev prerokbe. Jehovina beseda je zares zanesljiva!
Podjarmljeno »krvoločno mesto«
7., 8. a) Kaj je Jehova napovedal po svojih prerokih glede Niniv? b) Zakaj je izgledalo nemogoče, da bi Ninive postale »pustinja«?
7 Božja preroška beseda se je izkazala resnična tudi v primeru starodavnih Niniv, glavnega mesta Asirskega kraljestva, ki je zatiralo Jehovino ljudstvo. (2. Kraljev 17:1—6; 1. Letopisov 5:6, 26) Glede Niniv, ki so bile na višku svoje moči, je Jehova po prerokih napovedal: »Ropajte srebro, ropajte zlato! Ni konca zakladom. ... Izropano, izpraznjeno, opustošeno.....Gorje krvoločnemu mestu!« (Nahum 2:9, 10; 3:1, EI) »Spremenil bo Ninive v pustinjo. ... Črede bodo tam taborile.« (Zefanija 2:13, 14, EI)
8 Kako se je to lahko zgodilo? Ninive so bile »veliko mesto«. (Jona 1:2) Kot je rekel starodavni zgodovinar Diodor, so imele Ninive 30 metrov debelo obzidje, ki je bilo tako široko, da je bilo prostora za tri bojne vozove vzporedno. V dneh preroka Jone (deveto stoletje pr. n. št.) je mesto imelo več kot 120 000 prebivalcev. (Jona 4:11) Mar naj bi vse to postalo »pustinja«?
9. Kako Ninive nadalje dokazujejo, da je Jehovina beseda zanesljiva?
9 Leta 632 pr. n. št., enajst ali še več let po Zefanijevem prerokovanju, so Babilonci in Medijci oblegali Ninive. Po poročilu Diodora (II. knj. 27. pogl.) je »močan in dolgotrajen dež« povzročil, da je reka Tigris prestopila bregove. »Poplavila je del mesta in porušila obzidje v dolžini skoraj 4 km,« Ninive so bile osvojene. »Iz mesta in s področja svetišča so odnesli mnogo plena ter mesto spremenili v kup ruševin,« piše v stari Babilonski kroniki. Ninive so postale izgubljeno mesto in take ostale stoletja. Uničenje (padec) tega mesta je bila vsekakor »dobra vest« za Božji narod, ki se je s tem zopet prepričal, da ‚je Jehova dober‘ in da ‚se zanima za tiste, ki iščejo pri njem zavetja‘! (Nahum 1:7, 15) Obiskovalci ruševin Niniv v Iraku lahko danes vidijo ovce na paši blizu ruševin, točno tako kot je bilo napovedano. To predstavlja nadaljnji dokaz, da je Jehovina beseda zanesljiva.
»Nenavaden rog« je zlomljen
10. a) Katera preroška vizija je zapisana v Danijelu 8:1—8? b) Kako je Gabrijel pojasnil značilnosti te prerokbe?
10 Danijel je v svoji preroški viziji videl, kako je kozel z »nenavadnim rogom« (NS) ubil dvorogega ovna. Toda rog se je zlomil in na njegovem mestu so zrasli štirje rogovi. (Danijel 8:1—8) Kaj naj bi to pomenilo? Angel Gabrijel je pojasnil: »Oven z dvema rogovoma, ki si ga videl, so kralji Medije in Perzije. Kosmati kozel pa je kralj grški, in veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je kralj prvi. In da se je zlomil in so štirje zrasli namesto njega, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz tega naroda, ali ne z močjo njegovo.« (Danijel 8:16, 20—22)
11., 12. Kako se je spolnila prerokba iz Danijela 8:20—22?
11 Mogočni Babilon je premagala Medo-Perzija, v viziji ponazorjena z dvorogim ovnom. Toda Božji angel je napovedal, da bo »kosmati kozel«, Grčija, ubil ovna. Prav to se je zgodilo v četrtem stoletju pr. n. št., ko so grško govoreče vojske Aleksandra Velikega strmoglavile Medo-Perzijsko kraljestvo. Aleksander pa je leta 332 pr. n. št., star 32 let, nepričakovano umrl, brez sposobnega naslednika. Z Aleksandrovo smrtjo je bil zlomljen »nenavaden« ali »imenitni rog«. Toda, kaj je bilo z napovedanimi ‚štirimi rogovi, ki bodo zrasli na njegovem mestu‘?
12 Aleksander je imel veliko vojskovodij, toda štirje izmed njih so nazadnje utrdili svojo oblast. Tako so na mestu zlomljenega »nenavadnega roga« zrasli ‚štirje rogovi‘ ali štiri kraljestva«. Do 301. pr. n. št. so utrdili svojo oblast tile vojskovodje: Ptolemej Lagus (Egipt in Palestina); Selevkid Nikator (Mezopotamija in Sirija), Kasander (Makedonija in Grčija) in Lizimah (Trakija in Mala Azija). Ponovno vidimo, da je Jehovina beseda zanesljiva.
Pojavi se »mesija, vojvoda«!
13. Kaj piše o pojavu Mesije v Danijelu 9:24, 25?
13 Danijelova knjiga nudi še posebno dobre dokaze, da je Jehovina beseda zanesljiva. Danijel je bil navdihnjen, da stoletja vnaprej določi čas, ko se bo na Zemlji pojavil Mesija. Ta vznemirljiva prerokba se delno glasi: »Sedemdeset tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da bi nehali kršiti zakon in nehali grešiti, da se doseže sprava za krivdo in da se uvede večna pravičnost, da se zapečati videnje in prerokba ter se mazili Najsvetejše. Vedi torej in razumi, odkar izide beseda, da se (zopet obnovi) Jeruzalem, do Maziljenca — Voditelja, bode sedem tednov in tudi dvainšestdeset tednov.« (Danijel 9:24, 25, NS)
14. a) Na kakšni biblijski osnovi lahko rečemo, da se v »tednih« iz Danijela 9:24, 25 za vsak dan računa po eno leto? b) V katerem letu je izšla ‚beseda, da se Jeruzalem ponovno zgradi‘? c) Kako dolgo je trajalo 69 »tednov«; kdaj so se pričeli in kdaj končali?
14 So to dobesedni »tedni«? Ne, ker se ni vse, kar je tukaj napovedano za Mesijo, zgodilo v 70 tednih ali v manj kot letu in pol. Šlo je za »tedne«, v katerih se je za vsak dan štelo eno leto. (Primerjaj 4. Mojzesova 14:33, 34.) »Beseda, da se zopet pozida Jeruzalem,« je izšla v 20. letu vladanja perzijskega kralja Artakserksa (Longimanusa). (Nehemija 2:1—18) Ker je začel vladati 474. pr. n. št., je bilo leto 455. pr. n. št. dvajseto leto njegove vladavine. Zato teh 69 letnih tednov ‚odkar izide beseda, da se Jeruzalem ponovno zgradi, do Mesije-Vojvode‘ ali »Vodje«, znaša 483 let (7 x 69); to razdobje je trajalo do leta 29. n. št.
15. Kaj so Hebrejci pričakovali leta 29. n. št.?
15 Tistega leta je bil Janez Krstnik zaposlen z ‚oznanjevanjem krsta v znak kesanja grehov in za odpuščanje grehov‘. Kaj pa je bilo s Hebrejci? »Ljudstvo pa je živelo v pričakovanju in so vsi v srcu mislili o Janezu, ali ni morda on Kristus.« (Lukež 3:3—6, 15, EI) Kar se takšnega pričakovanja tiče, je hebrejski učenjak Abba Hillel Silver rekel: »Prvo stoletje, še posebej generacija pred uničenjem (Jeruzalema), je bila priča očitnega izbruha mesijanskega čustvovanja. Tega ni treba pripisovati ... povečanemu preganjanju od strani Rima, temveč prevladujočemu verovanju, spodbujenemu s tedaj razširjenim časovnim opredeljevanjem dogodkov ... Mesijo so pričakovali nekje v drugi četrtini prvega stoletja n. št.« To »razširjeno opredeljevanje dogodkov« je temeljilo na Danijelovi knjigi.
16. a) Zakaj je bilo 15. leto vladanja cesarja Tiberija značilno? b) Kaj se je zgodilo, ko se je Jezus krstil?
16 Danijelova prerokba je napovedala, da bo 69 letnih tednov trajalo do leta 29. n. št. Se je Mesija pojavil tistega leta? Janez Krstnik je začel oznanjevati in krščevati ‚petnajstega leta cesarja Tiberija‘. (Lukež 3:1—3) Ker je postal Tiberij rimski cesar 17. avgusta leta 14 n. št. (po gregorijanskem koledarju), je pričel Janez delovati 15 let zatem, ali spomladi leta 29. n. št. Jeseni tega leta je Janez krstil Jezusa iz Nazareta in sveti duh iz nebes je mazilil Jezusa za Kristusa ali Mesijo. (Lukež 3:21, 22) Prerokba o Mesiji se je izpolnila.a Znova je bilo dokazano, da je Jehovina beseda zanesljiva.
17. Naštej nekaj prerokb mesije, ki so se spolnile na Jezusu Kristusu!
17 V zvezi z Jezusom Kristusom so se izpolnile še mnoge druge prerokbe iz Hebrejskih spisov. Jezusa je, na primer, rodila devica v Betlehemu. (Izaija 7:14; Miha 5:1; Matevž 1:18—23; 2:3—6). Po njegovem rojstvu so morili majhne otroke. (Jeremija 31:15; Matevž 2:16—18) Imel je predhodnika. (Izaija 40:3; Matevž 3:1—3) Jezus je nosil naše bolezni. (Izaija 53:4; Matevž 8:16, 17) Prijezdil je v Jeruzalem na osličjem žrebetu. (Zaharija 9:9; Janez 12:12—15) Apostol ga je izdal za 30 srebrnikov. (Psalm 41:9; Zaharija 11:12; Matevž 26:14—16, 46—56; Janez 13:18) Zatem ko so Jezusa pribili na kol, so si vojaki z metanjem kocke razdelili njegovo obleko. (Psalm 22:18; Janez 19:23, 24) Niso mu zlomili kosti, temveč so ga prebodli. (Psalm 34:20; Zaharija 12:10; Janez 19:33—37) Po treh dneh v grobu je bil obujen. (Jona 1:17; 2:10; Matevž 12:39, 40; Marko 9:31; Dejanja apostolov 10:40) To so samo primeri, kako so se na Jezusu spolnile prerokbe o mesiju. Toda tudi te dokazujejo, da je Jehovina beseda zanesljiva.
Bodočnost je lahko znana
18., 19. a) Zakaj ni prazno vpraševati, kaj bo prinesel jutrišnji dan? b) Katera nadaljnja vprašanja se pojavljajo?
18 Jezus, Mesija, je sam izrekel prerokbe, ki vlivajo upanje. Na primer, napovedal je svojo »prisotnost«. (Matevž 24:3—14) Dejansko so razni zgodnji biblijski pisci zabeležili ohrabrujoče prerokbe, značilne za dvajseto stoletje. Zato povpraševanje po jutrišnjem dnevu ni jalovo ali prazno. Res lahko izvemo, kaj nam namenja prihodnost!
19 Doslej smo pregledali nekaj biblijskih prerokb, ki so se spolnile v preteklosti. Kako pa je z današnjim časom? Ali imamo tudi danes vznemirljive dokaze za zanesljivost Jehovine besede?
[Podčrtna opomba]
a Za nadaljnje podrobnosti o »sedemdesetih tednih« poglej, prosimo, v 7. poglavje knjige »Pridi Tvoje Kraljestvo«, izdala Skupnost Stražnega stolpa.
Se lahko spomniš?
◻ Kaj se je, kot je bilo napovedano, zgodilo s starim Tirom?
◻ Kako se je v zvezi z Ninivami dokazalo, da je Jehovina beseda zanesljiva?
◻ Kaj se je zgodilo v spolnitvi prerokbe iz Danijela 8:20—22?
◻ Kako dolgo so trajali 69 »letni tedni«? Kdaj so se pričeli in kdaj končali?
◻ Naštej nekaj mesijanskih prerokb, ki so se spolnile v zvezi z Jezusom!