Enotno si prizadevajmo za življenjskim ciljem
»Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (JANEZ 17:3)
1. a) Ob kateri priložnosti je Jezus govoril o »večnem življenju«? b) Kdo lahko doseže ta cilj?
PRIŠEL je skrivaj, neopažen pod okriljem noči. To je Nikodem. Na njega so napravila močan vtis znamenja, ki jih je delal Jezus v Jeruzalemu ob pashi leta 30. n. št. Temu farizeju je Božji Sin, kakor je zapisano, prvikrat omenil »večno življenje« in dodal naslednje besede, ki ganejo srce: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:15, 16, JP) Kakšna veličastna priložnost je bila sedaj dana svetu odkupljenega človeštva! Celo ponosni farizej se je ponižal, da bi dosegel ta cilj.
2. a) Pod kakšnimi okoliščinami je Jezus ponovno govoril o »večnem življenju«? b) Komu so bile na voljo življenje dajajoče vode?
2 Kmalu zatem je Jezus potoval iz Jeruzalema v Galilejo. Počival je pri vodnjaku v Samariji, medtem ko so njegovi učenci odšli nakupovat hrano. Neka ženska je prišla po vodo. Jezus ji je dejal: »Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje.« (Janez 4:14, JP) Zakaj je Jezus s to žensko govoril o takšnem čudovitem upanju, ko so Židje vendar zaničevali Samarijane? Poleg tega je ta ženska, kar je Jezus vedel, imela pet mož in je sedaj nemoralno živela z moškim, ki ni bil njen soprog. Vendar je Jezus tu izjavil, da je življenje dajajoča voda resnice na razpolago celo zaničevanim ljudem iz sveta, seveda le tedaj, če se bodo pokesali in očistili svoja življenja. (Primerjaj Kološanom 3:5—7.)
3. a) Kakšno vrsto »hrane« je Jezus priporočal? b) Kako so so spolnile besede iz Janeza 4:34—36?
3 »Večno življenje!« Jezus je dalje razpredal to temo, ko so se njegovi učenci vrnili in mu ponudili hrano. Rekel jim je: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal in dovršim njegovo delo.« Kakšno delo? Jezus je dejal: Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje.« Takšno žetev je bilo pričakovati, celo med ponižanimi Samarijani. Postala je radostna stvarnost, kakor je razvidno iz poročil. (Janez 4:34—36, JP; Apostolska dela 8:1, 14—17) Žetev za večno življenje se nadaljuje vse do današnjega dne, le da je polje sedaj ves svet. Učenci Jezusa Kristusa imajo še vedno mnogo za narediti v tem Gospodovem delu. (Matej 13:37, 38; 1. Korinčanom 15:58)
Darilo življenja
4. Kaj je Jezus odgovoril Židom glede spoštovanja sabata?
4 Preteklo je leto dni. Sedaj je pasha v letu 31. n. št. Po svoji navadi je Jezus prisoten na praznovanju. Židje pa ga nameravajo preganjati, ker iz ljubezni ozdravlja ljudi na dan sabata. Kaj jim je Jezus odgovoril? Tole: »Moj oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.« (JP) Zato so ga hoteli umoriti. (Janez 5:17, 18)
5., 6. a) Kakšno dragoceno »vez« je Jezus sedaj opisal? b) V kakšnem smislu ima Jezus »življenje v sebi«?
5 Jezus je nadaljeval z opisovanjem najdragocenejše vezi — enotnosti ali edinosti, ki obstaja med njim in Očetom. Tistim Židom je dejal: »Oče ima namreč Sina rad in mu pokaže vse, kar snuje sam, in še večja dela od teh mu bo pokazal, tako da se boste čudili.« Naznanil je, da mu je Oče podelil nenavadno moč: »Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.« (Janez 5:20, 24, JP)
6 Da, celo tisti, ki so »mrtvi« v Božjih očeh zaradi svoje podedovane grešnosti, lahko »slišijo glas Božjega Sina« in ožive. Toda kako? Jezus pojasnjuje: »Kakor ima namreč oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.« Te besede »življenje v sebi«, se lahko prevedejo tudi: »v sebi dar življenja«. (Opomba k prevodu Novi svet priročne Biblije, 1984; Janez 5:25, 26, JP) Zato je Jezus sposoben dati ljudem dober položaj pred Bogom. Nadalje je sposoben obuditi iz mrtvih ter oživeti osebe, ki so zaspale v smrt. (Janez 11:25; Razodetje 1:18)
7. a) Kaj nam Psalm 36:5, 6 pove o Bogu? b) Kako je Jehova nagradil svojega Sina, ki je ostal neoporečen?
7 Jehova je vedno imel v sebi življenje. O njem piše: »Pri tebi je življenja vir.« (Psalm 36:5, 9) Toda potem je Oče obudil iz mrtvih svojega Sina, ki je ostal neoporečen, da bi bil kot »prvina tistih, ki so pozaspali.« Ker je imel »v sebi dar življenja«, je Jezus dobil moč, da odpušča grehe in obuja mrtve z izgledom na večno življenje. (1. Korinčanom 15:20—22; Janez 5:27—29; Apostolska dela 17:31)
Radostna vez
8., 9. a) Kako lahko ohranimo v mislih naš cilj? b) Kaj pripravlja Bog glede večnega življenja? c) Kdo sodeluje v teh blagoslovih in kako?
8 Tako nas kot Jezusove učence Juda opominja: »Ohranite se v ljubezni Božji, pričakujte usmiljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, za večno življenje.« (Juda 21) Kako dragocen cilj — večno življenje! To bo življenje v popolnosti, v skladu z namenom našega popolnega Stvarnika in po pripravi, za katero je poskrbel po svojem Sinu. To bo življenje brez garanja, ki tako pogosto označuje boj za preživetje v sedanjem sistemu stvari. V prihajajočem sistemu stvari ne bo več žalosti, bolezni, nezakonitosti, pokvarjenosti in celo smrti ne bo več! (Miha 4:3, 4; 1. Korinčanom 15:26)
9 Kdo bo sodeloval pri uresničitvi teh obljub? In kje? To bodo tisti, ki verujejo v Jezusovo žrtev, in ki so tej veri dodali bogaboječa dela. Složno so se pridružili sokristjanom po vsem svetu v enotnosti vere. (Jakob 2:24; Efežanom 4:16)
10. a) Kaj je po Božjem »upravljanju« najprej na vrsti? b) Kaj je naslednje po tem »upravljanju«?
10 V skladu s svojo dobro voljo se je Bog odločil »za upravo ... da ponovno zbere skupaj vse stvari v Kristusu, stvari v nebesih in stvari na zemlji.« (Efežanom 1:8—10, NS) To je Božja priprava urejanja stvari v hiši, ki se je pričela z zbiranjem Kristusovih 144 000 pridruženih dedičev. Oni so »odkupljeni izmed ljudi kot prvina Bogu in Jagnjetu (Jezusu Kristusu)«. Deležni so »prvega (nebeškega) vstajenja«, da bi lahko služili s Kristusom kot kralji in duhovniki tisoč let. Kot naslednje v urejanju pa Bog zbira »stvari na zemlji«, začenši z brezštevilno »veliko množico ... iz vseh narodov, plemen in rodov in jezikov«. Ti Božji služabniki bodo prišli iz »velike stiske« z upanjem, da bodo dobili večno življenje na »novi zemlji.« (Razodetje 14:1, 4; 20:4, 6; 7:9—17; 21:1, 4)
11. a) Na kakšno dragoceno »povezavo« se nanašajo Efežani 1:11? b) Kako se besede iz Janeza 15:4, 5 nanašajo na tiste, ki se nahajajo v tej »vezi«?
11 Z duhom maziljeni Božji sinovi, ki predstavljajo »stvari v nebesih«, so v zelo pristnem odnosu z Jezusom in z Očetom. »Določeni so za dediče« Kraljestva v povezanosti z Jezusom. (Efežanom 1:11) Jezus jih je spodbujal, naj ostanejo v povezavi z njim, podobno kot mladike rastejo iz vinske trte, da bi rodile mnogo sadežev. Mladike same, brez povezanosti s Kristusom Jezusom, »ne morejo ničesar storiti«. (Janez 14:10, 11, 20; 15:4, 5; 1. Janezov 2:27)
Sedaj sodelujejo »druge ovce«
12. a) Kakšen je odnos »drugih ovc« z »malo čredo«? b) Kakšno uporabnost imajo besede iz Janeza 2:1—6 glede na vsako teh dveh skupin?
12 Kaj pa je z milijoni drugih, ovcam podobnih ljudi, ki so bili v zadnjih 50 letih ločeni od posvetnih »kozlov«? (Matej 25:31—40) Oni ne pripadajo Jezusovi »mali čredi«, kateri je dano Kraljestvo, temveč se kot »druge ovce« pridružijo prvim kot del večje črede, ki služi v enotnosti z Očetom in Sinom. (Luka 12:32; Janez 10:16) Apostol Janez daje zagotovilo, da je Jezus Kristus »sprava za naše grebe (to je, za pripadnike ‚male črede‘), pa ne le za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe«. Na ta način lahko te »druge ovce«, izbrane izmed človeštva, prav tako živijo v dragoceni enotnosti ali soglasju z Bogom in Kristusom. Podobno je temu, kar dalje piše Janez: »Res pa ima popolno ljubezen do Boga tisti, ki se drži njegovih zapovedi. Po tem tudi spoznavamo, da živimo v njem (v povezavi z njim, NS).« Najprej so bili obvezni hoditi ali živeti, kakor je hodil Jezus, pripadniki »male črede« nato pa še »druge ovce«. (1. Janezov 2:1—6 JP)
13. a) Za kaj je molil Jezus v Janezu 17:20, 21? b) Kaj pokaže, da ta prošnja ni omejena na Kristusove sodediče?
13 Danes sta obe skupini, nebeška in zemeljska, ‚povezani z Očetom in s Sinom‘ — popolnoma soglasni z njima pri izvrševanju Božjega dela. Jezus je molil, »da bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno.« Ta edinost ni omejena s pomenom pridruženih dedičev, saj Jezusovi učenci očitno, ne postanejo del nekakšnega ‚Jehovinega telesa‘ niti ne ‚pridruženi Jehovini dediči‘. Oni so, ker enotno delujejo, »enega srca in misli« z Jehovo in Kristusom, ko oznanjujejo človeštvu. (Janez 17:20, 21)
14. Na kakšen poseben način je nebeški razred »povezan« ali združen s Kristusom in kako se oni tega zavedajo?
14 Vendar pa sedaj maziljeni nebeški razred uživa to »vez« na poseben način, saj so bili proglašeni za pravične glede življenja, ker so se okoristili prednosti Kristusove žrtve. Zato so lahko bili duhovno rojeni, z izgledom, da bodo pridruženi dediči z Jezusom Kristusom. Zavedajo se, da so bili sprejeti kot sinovi, ko pravijo, da »sam duh (Božja dejavna moč, ki jih je ‚rodila‘) pričuje našemu duhu (prevladujoče duševno nagnjenje), da smo Božji otroci.« (JP) (Rimljanom 3:23, 24; 5:1; 8:15—18)
15. Kaj sedaj in v prihodnosti velja za tiste, ki imajo zemeljsko upanje?
15 Tisti z upanjem na zemeljsko vstajenje so sedaj proglašeni za pravične, ker so Božji prijatelji, podobno kot so bili Abraham, Rahaba in drugi v preteklosti. Med Kristusovo tisočletno vladavino bodo postopoma dosegli človeško popolnost, tako da se bo po zaključni preizkušnji »tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok«. (Rimljanom 8:19—21, JP; Jakob 2:21—26) Na ta način bodo poslušni ljudje proglašeni za pravične, da bi večno živeli na zemlji. (Primerjaj Janez 10:10; Izaija 9:7; 11:1—9; 35:1—6; 65:17—25.)
16. a) V kakšnih pogledih »mala čreda« in »druge ovce« pokazujejo »povezanost« med seboj? b) Toda zakaj se besede iz Janeza 3:3—5 nanašajo samo na »malo čredo«?
16 Kot posamezniki, pripadniki »male črede« in velikanske množice »drugih ovc«, pokazujejo ustrezno radostno gorečnost za Božjo službo. (Luka 12:32; Janez 10:16; Titu 2:13, 14) Večina preostalih maziljencev je že v letih in imajo veliko krščanskih izkušenj, vendar pripadniki obeh skupin pokazujejo krščansko osebnost in sadove duha. (Efežanom 4:24; Galačanom 5:22, 23) Toda med njimi je vseeno razlika, kot je Jezus naznanil Nikodemu še preden je govoril o večnem življenju. Dejal je: »Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti Kraljestva Božjega.« (Janez 3:3—5) Duhovno rojstvo torej doživijo tisti krščeni kristjani, katere Bog pokliče, da postanejo pridruženi nasledniki s Kristusom v njegovem Kraljestvu. (1. Korinčanom 1:9, 26—30) »Drugim ovcam« ni potrebno takšno ponovno rojstvo, ker je njihov cilj, da večno živijo v obnovljenem raju na zemlji kot podložniki Kraljestva. (Matej 25:34, 46b; Luka 23:42, 43)
Spominsko slavje — in nova zaveza
17. a) Zakaj naj bi se vsi, ki stremimo za ciljem življenja, zbrali skupaj z Božjim narodom 24. marca? b) Kaj opazimo glede Spominskega slavja v letu 1985?
17 24. marca 1986, po sončnem zahodu bodo Jehovine priče po vsem svetu slavile Spomin na Jezusovo smrt. Pozornost bo osredotočena na Jezusovo žrtvovanje popolnega človeškega telesa in krvi v korist grešnega človeštva in na opravičenje Očetovega imena ter namena. (1. Korinčanom 11:23—26) Zato se bodo vsi, ki imajo cilj življenja (bodisi v nebesih ali na zemlji), želeli ob tej radostni priložnosti zbrati z Jehovinim narodom po vsem svetu. V letu 1985 je velikansko število 7 792 109 oseb na ta način slavilo Jezusovo smrt. Vendar pa je bilo le 9 051 tistih, ki so na Spominskem slavju užili kruh in vino, ki predstavljata Jezusovo človeško telo in kri. Zakaj tako majhno število?
18., 19. a) Na kakšno zavezo je Jezus opozoril v 22. poglavju Luke? b) Kakšnemu namenu služi vsaka od teh zavez? c) Kako Jezus služi kot »eden posrednik«, kot je ponazorjeno z Mojzesom?
18 Kaj je rekel Jezus tistega večera, ko je vpeljal obhajanje spomina na njegovo smrt? Potem, ko je ponudil hlebec kruha svojim učencem, je na enak način ponudil vino ter dejal: »Ta kelih je nova zaveza, ki se za vas preliva.« Pozneje, ko je obširno razložil, zakaj jih je vzel v novo zavezo, je rekel: »Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah, in jaz sklepam z vami zavezo, kakor je moj Oče z mano sklenil zavezo za kraljestvo, da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih, da bi sodili dvanajst Izraelovih sinov.« (NS) (Luka 22:19, 20, 28—30)
19 Prerok Jeremija je napovedal to novo zavezo in izjavil, da bo Jehova na njeni osnovi odpuščal napake in grehe svojemu narodu, da bi lahko »spoznali Jehovo« v pristnem osebnem odnosu. (Jeremija 31:31, 34) Enako kot je Mojzes bil »posrednik« zakona zaveze za telesni Izrael, je Jezus postal »posrednik tem boljše zaveze«, ki jo Bog sklepa z duhovnim »Božjim Izraelom«. To je namenjeno odkupu tistih, ki so poklicani, da postanejo dediči Kraljestva s Kristusom. Na ta način »prejmejo obljubo večne dediščine«. (Galačanom 3:19, 20; 6:16; Hebrejcem 8:6; 9:15; 12:24) Posebno v tem biblijskem smislu Jezus Kristus služi kot »eden posrednik med Bogom in ljudmi«. (1. Timoteju 2:5, 6)
20. a) Kdo lahko upravičeno užije simbole na Spominskem slavju? b) Zakaj je tako?
20 Kdo torej lahko upravičeno užije simbole Spominskega slavja, kruh in vino? Le skupina, ki jo Bog sprejema v novo zavezo na osnovi Jezusove žrtve. (Psalm 50:5) Namen te zaveze je opravičenje Jezusovih 144 000 sodedičev glede sedanjega človeškega življenja, tako da bi lahko žrtvovali to pravico življenja in bili vzeti v nebeško kraljestvo. (Rimljanom 4:25; 2. Timoteju 2:10, 12) Kako pa je z »drugimi ovcami«?
21. a) Kakšno korist imajo »druge ovce« kot opazovalci na Spominskem slavju? b) Na kaj se osredotoči Spominsko slavje in kakšno vprašanje se zato pojavlja?
21 Pripadniki razreda »drugih ovc« se ne nahajajo v novi zavezi in zato ne jemljejo oziroma ne užijejo simbolov. Vseeno pa imajo vsi velike koristi, če so prisotni na Spominskem slavju kot spoštljivi opazovalci. Njihovo cenjenje duhovnih stvari se ostri v skladu z besedami iz Jezusove molitve Očetu: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa«. (Janez 17:3) Spomni se, da Spominsko slavje obrača pozornost na Jezusovu telo in kri. Žrtvovano telo in kri sta življenjsko pomembni stvari za vse, ki si prizadevajo za ciljem večnega življenja. Kako se to izkaže resnično glede na »druge ovce«, ki niso bile sprejete v novo zavezo in tako ne užijejo simbolov na Spominskem slavju? Preglejmo to v naslednjem članku.
Kako bi ti odgovoril?
◻ Kako je Jezus postopoma posredoval razumevanje o upanju na večno življenje?
◻ Kako Bog napreduje s svojo ‚upravo‘?
◻ Zakaj lahko rečemo, da so »druge ovce« povezane z Očetom Sinom in Kristusovimi brati?
◻ Zakaj samo maziljeni kristjani užijejo simbole na Spominskem slavju?