»Jehovina roka je bila z njimi«
»Tako je Jehovina beseda krepko rasla in dobivala moč. – APOSTOLSKA DELA 19:20, EI.
1. a) Kako so se v prvem stoletju pritoževali nasprotniki krščanstva? b) Kaj se je dogajalo povsod, kjer je Pavel oznanjal dobro vest o Božjem kraljestvu in kaj je vedno spremljalo prve kristjane?
PRED dobrimi 1900 leti so se sovražniki krščanskega oznanila in sovražniki misijonarja in apostola Pavla takole pritoževali: »Ti ljudje, ki svet postavljajo na glavo, so zdaj prišli tudi k nam. . . in ravnajo v nasprotju s cesarjevimi postavami in trdijo, da je kralj nekdo drug – Jezus.« (Ap. dela 17:6, 7, EI) Kamorkoli je misijonar apostol Pavel prišel z dobro vestjo o Jehovinem kraljestvu, povsod so nanjo reagirali, se ji upirali in ga celo preganjali zaradi nje. Preganjali so tudi druge zgodnje kristjane. Toda »Jehovina roka je bila [zmeraj] z njimi«. (Ap. dela 11:21)
2. Kdo je uvedel krščansko misijonarsko dejavnost in kako?
2 Kdo je uvedel to pomembno krščansko misijonarsko dejavnost? Jezus, ta edinstveni človek z vznemirljivo vestjo in z nenavadno metodo razširjanja te vesti. Ne pozabimo, da je Jezus, Božji sin, prišel med Jude z vznemirljivim oznanilom o Božjem kraljestvu. Judje pa so se ukvarjali le z lastno rešitvijo, do katere naj bi prišli z ravnanjem po svojem zakonu. (Mat. 4:17; Luk. 8:1; 11:45, 46)
»Vsem narodom«
3. Katera Jezusova prerokba je njegove judovske učence verjetno presenetila in zakaj?
3 Zato si lahko zamislimo, kako osupli so bili judovski učenci, ko jim je Jezus tri dni pred smrtjo rekel: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« Učenci so se gotovo spraševali, kako neki bodo oznanili to dobro vest »vsem narodom«. Kako naj tako majhna skupina vernikov opravi tako obsežno delo? (Mat. 24:14, NS; Mar. 13:10)
4. Katero zapoved je obujeni Jezus dal svojim učencem?
4 Ko je Jezus vstal od mrtvih, je dodal še tole zapoved: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in pridobivajte učence izmed ljudi vseh narodov, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha; učite jih, naj spolnjujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal.« Tako jim je torej učitelj dal nalogo, da ponesejo njegovo vest »ljudem vseh narodov«. (Mat 28:18–20, NS)
5., 6. a) Kako je oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu doseglo pogane in s kakšnim rezultatom? b) Kako so se odzvali starešine v Jeruzalemu, ko jim je Peter poročal o srečanju s poganom Kornelijem?
5 Sem je spadalo tudi oznanjevanje poganom, kar je zanje predstavljalo še posebej velik izziv. O tem nam priča Petrov odnos do te zadeve, ko je po kakih treh letih dobil to nalogo. Bog mu je v viziji pokazal, kako so nekdaj nečiste stvari zdaj čiste, in Peter je bil čisto zbegan. Nato mu je Božji duh ukazal, naj gre v hišo pogana Kornelija, rimskega stotnika. Tu je spoznal, da mora po Božji volji oznaniti resnico Korneliju, čeprav je do tedaj menil, da je druženje z ljudmi druge rase protizakonito. Ko je Peter še govoril, je prišel nad pogansko družino sveti duh in tako se je izkazalo, da se mora področje krščanskega misijonarstva zdaj razširiti še na nejudovski svet. (Ap. dela 10:9–16, 28, 34, 35, 44)
6 Ko je Peter o vsem tem poročal še starešinam v Jeruzalemu »so se [ti] pomirili in slavili Boga z besedami: ‚Torej je Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!‘« (Ap. dela 11:18, EI) Od tedaj lahko tudi poganski narodi prejemajo dobro vest o Kristusu in o njegovem kraljestvu!
Misijonarji med narodi
7. Kako se je krščanska misijonarska dejavnost razširila po sredozemskih deželah in kako je na to gledal Jehova?
7 To oznanjevalsko delo, ki je dobilo velik zagon po smrti mučenika Štefana, zdaj dobi drugačne dimenzije. Razen apostolov se vsa jeruzalemska skupščina razkropi. Sprva preganjani judovski verniki oznanjujejo samo Judom v Feniciji, na Cipru in v Antiohiji. »Med njimi pa je bilo tudi nekaj mož s Cipra in Cirene, ki so . . . navezali stike tudi z Grki in jim prinesli dobro vest o Gospodu Jezusu.« In kako je Jehova gledal na to misijonarsko dejavnost med poganskimi narodi? »Jehovina roka je bila z njimi in veliko ljudi se je spreobrnilo h Gospodu in sprejelo vero.« Zaradi poguma teh zgodnjih kristjanov se je učinkovita misijonarska služba začela širiti po sredozemskih deželah. To pa še ni bilo vse. (Ap. dela 4:31; 8:1; 11:19–21, EI-75)
8. Kako je Bog nakazal odločilno potezo, s katero naj bi se misijonarsko delo razširilo?
8 Okoli 47. ali 48. leta našega štetja je Bog po svetem duhu nakazal odločilno potezo, s katero naj bi se misijonarsko delo širilo. Poročilo v Apostolskih delih 13:2–4 pravi: »Sveti duh je rekel: ‚Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical.‘ ... Tako sta bila odposlana po svetem duhu v Selevkijo [pristanišče sirijske Antiohije] od tam pa sta odplula na Ciper.« (EI) Kako vznemirjena sta morala biti Pavel in Barnaba, ko sta odplula na svojo prvo misijonarsko zadolžitev! Apostol Pavel je bil sploh na čelu krščanskega misijonarstva. Položil je tudi temelj za delo, ki se bo končalo šele v našem 20. stoletju.
9. Kaj je Pavel dosegel na svojih misijonarskih potovanjih?
9 Pavel se je odpravil na tri misijonarska potovanja, prišteti pa moramo še tisto, ko je vklenjen potoval v Rim. Na teh potovanjih je utrl pot krščanski dejavnosti v mnogih evropskih mestih, kraljestvo je oznanjal po deželah, ki jim danes pravimo Sirija, Ciper, Kreta, Turčija, Grčija, Malta in Sicilija. Morda je prišel celo do Španije. Pomagal je ustanoviti skupščine v mnogih mestih. V čem je bila skrivnost njegove učinkovite misijonarske dejavnosti?
Učinkovito poučevanje
10. Zakaj je bila Pavlova misijonarska dejavnost tako učinkovita?
10 Pavel je posnemal Kristusov način poučevanja. Vedel je namreč, kako govoriti ljudem. Vedel je, kako je treba poučevati in kako je treba tudi drugim pomagati, da postanejo učitelji. Svoje poučevanje je zmeraj naslanjal na Sveto pismo. Nikdar ni skušal narediti na ljudi vtisa s svojo modrostjo, zmeraj je z njimi razpravljal iz Svetega pisma. (Ap. dela 17:2, 3) Pavel se je znal tudi prilagoditi svojim poslušalcem in izkoristiti krajevne razmere za izhodišče svojega oznanjevanja. Takole je rekel: »Postal sem služabnik vseh, da bi jih čim več pridobil. Judom sem postal kakor Jud, ... tistim, ki so brez postave, kakor bi bil sam brez postave. ... Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih vsaj nekaj rešil.« (1. Kor. 9:19–23, EI-75; Ap. dela 17:22, 23)
11. Iz česa se vidi, da so Pavel in njegovi tovariši bili učinkoviti misijonarji in kako razširjeno je bilo krščansko delovanje?
11 Pavel in njegovi tovariši so bili učinkoviti misijonarji. Potrpežljivo in vztrajno so ustanavljali in jačali krščanske skupščine, kamorkoli so pač prišli. (Ap. dela 13:14, 43, 48, 49; 14:19–28) Dejavnost prvih kristjanov je bila tako razširjena, da je Pavel navsezadnje pisal kar o »resnici te dobre vesti, ki je prišla do vas, kakor tudi sicer prinaša sad in se razrašča po vsem svetu, ... [in ki] je bila oznanjena vsemu stvarstvu pod nebom.« Misijonarska dejavnost prvih kristjanov je imela na ljudi res velik vpliv. (Kol. 1:5, 6, 23, NS)
12. Kaj je bilo vzrok, da je pravo krščansko misijonarsko delovanje bilo za nekaj časa prekinjeno?
12 Toda v začetku drugega stoletja našega štetja se je v krščansko skupščino vtihotapilo odpadništvo, prav kot so napovedovali Jezus in apostoli. (Mat. 7:15, 21–23; Ap. dela 20:29, 30; 1. Jan. 2:18, 19) V naslednjih stoletjih so teologija in poganske doktrine preplavile vest o kraljestvu. Tudi tako imenovano krščanstvo je razposlalo misijonarje, le da ti niso oznanjevali pravega Božjega kraljestva, ampak so golorokim domorodcem vsiljevali – še največkrat z mečem – kraljestvo svojih političnih gospodarjev in zaščitnikov. Pravo krščansko misijonarstvo je zamrlo. Toda ne za zmeraj.
13. Kako se je misijonarsko delovanje pričelo v sodobnem času in kaj je bilo opravljenega do konca 1916. leta?
13 Proti koncu 19. stoletja se je Charles T. Russell, prvi predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, zavedel potrebe, da se spet uvede misijonarsko delo. Zato je organiziral obsežno oznanjevanje in tudi sam je obiskal mnogo mest v Združenih državah Amerike, z ladjo pa je potoval tudi po svetu in obiskal kolikor je le mogel dežel. Njegovi spisi, ki jih je utemeljeval s Svetim pismom, so izšli v 35 jezikih. Pravijo, da je do svoje smrti 1916. leta prepotoval kot predavatelj skoraj poldrugi milijon kilometrov in da je imel več kot 30 000 pridig.
14. Kaj je za napredovanje misijonarske dejavnosti storil Joseph F. Rutherford?
14 Njegov naslednik, Joseph F. Rutherford, se je tudi zavedal pomembnosti misijonarstva. Že 1929. leta je poslal sposobne može v različne kraje, da bi vsak po svoje pomagali vpeljati oznanjevalsko dejavnost. Misijonarji so po pionirsko opravljali to kraljevsko delo v Španiji, Južni Ameriki in zahodni Afriki. 1931. leta je bil objavljen poziv, ki je vabil prostovoljce, naj pomagajo pri delu v Španiji. Odzvali so se trije mladi možje iz Anglije in so potem delovali tam pod najtežjimi pogoji cela štiri leta, do španske državljanske vojne, ki je izbruhnila 1936. leta. Potem so pa morali zbežati, da so si rešili gola življenja.
15. Kaj je v 1940-tih letih znatno prispevalo k širjenju misijonarskega delovanja?
15 V desetletju od 1940. do 1950. leta so za misijonarsko dejavnost nastopili boljši časi. Tretji predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, Nathan H. Knorr, je imel ob sebi skupino zavzetih in delavnih mož. Pod očitnim vodstvom svetega duha je 1942. leta začutil potrebo po šoli za misijonarje, ki bi oznanjevalce pripravila na izziv časa po drugi svetovni vojni. Sredi te vojne so na njegovo pobudo odprli Stražnostolpno gileadsko šolo; to se je zgodilo februarja 1943 v severnem predelu države New York. Vsake pol leta so štirje instruktorji svetopisemsko izšolali za misijonarsko delo več kot sto pionirjev, moških in žensk. Ali je potem njihova dejavnost bila učinkovita?
16. a) Koliko Prič je oznanjalo 1943. leta in koliko jih oznanja danes? b) Kolikšen je delež misijonarjev pri tem porastu? Pojasni.
16 1943. leta je oznanjevalo samo 126 329 Jehovinih prič v 54 državah. Kako pa je danes? Po 45 letih je oznanjevalcev kar osemindvajsetkrat več: preko tri milijone in pol aktivnih oznanjevalcev je zdaj po 212 državah in otokih. Velik del takšnega napredka moramo pripisati več kot 6 000 misijonarjem, kar se jih je do danes izšolalo v gileadski šoli. Samo v zadnjih petih desetletjih so prišli iz 59 dežel, poslali pa so jih v več kot 148 držav na različnih koncih sveta. Z njihovo pomočjo danes ni le dobrih sto tisoč oznanjevalcev na vsem svetu, kolikor jih je bilo pred 45 leti, ampak je kar 10 držav takšnih, ki imajo vsaka po več kot sto tisoč oznanjevalcev, ki oznanjajo in učijo druge o dobri vesti. V veliki večini teh dežel so prav gileadski misijonarji na čelu evangelizacijskega dela.
17. Kateri trije dejavniki so prispevali k učinkovitosti misijonarskega delovanja prvih in tudi sodobnih kristjanov?
17 Če govorimo o misijonarstvu prvih kristjanov ali pa o isti dejavnosti v naših dneh, moramo zmeraj ugotoviti, da so dejavniki za njeno učinkovitost ves čas enaki. Eden teh dejavnikov je neposreden stik z ljudmi, do katerega pride pri oznanjevanju od hiše do hiše, pri priložnostnem oznanjevanju in seveda tudi pri biblijskih študijih. (Jan. 4:7–26; Ap. dela 20:20) Drugi dejavnik pa je neposredno in preprosto sporočilo, ki je utemeljeno s Svetim pismom in ki poudarja, da je edina trajna rešitev človeških problemov samo Božje kraljestvo. (Ap. dela 19:8; 28:16, 23, 30, 31) Veliko naših misijonarjev deluje v nerazvitem svetu, kjer je potreba po Božji pravični oblasti še posebej očitna. Tretji dejavnik pa je ljubezen, kakršno je učil Kristus in kakršno kažejo današnji misijonarji pri svojih vsakodnevnih stikih z ljudmi vseh ras in narodnosti. Nobenega dvoma ni: misijonarji Skupnosti Stražnega stolpa so v preteklih 45 letih zelo veliko prispevali, da se je Jehovina organizacija tako razširila po vsem svetu. (Rim. 1:14–17; 1. Kor. 3:5, 6)
Pionirski duh začne prevladovati
18. Koga je še prevzel podoben duh kot študente Gileada?
18 Zgledi zavzetih gileadskih študentov so spodbudili tudi druge, da so si zaželeli ves svoj čas posvetiti polnočasnemu oznanjevanju. Danes je na stotine tisočev Jehovinih prič zajel isti duh misijonarske gorečnosti. Tudi ti so pionirji, ker v pravem pomenu te besede stopajo za Jezusom, »pionirjem njihovega odrešenja«. (Hebr. 2:10; 12:2, Moffat)
19. Česa so se mnoge Priče prostovoljno lotili in kako so bili nagrajeni?
19 Po 1960. letu je postalo silno težko pošiljati misijonarje po nekaterih deželah. Stražnostolpna in biblijska šola Gilead še zmeraj usposablja misijonarje, kolikor jih je pač treba in kakršne so potrebe po posameznih deželah. Seveda pa je povsod še ogromno prostora za vse tiste Jehovine priče, ki imajo pravega pionirskega duha. Mnogi so se sami od sebe in na svoje stroške lotili dela po tistih deželah, kjer je to najbolj potrebno. Ali bi se jim morda tudi ti lahko pridružil? Ti ljudje ponavadi pravijo, da so žrtve in težave večkrat poplačane že s tem, da lahko v nerazvitem svetu prinašajo hrano v obliki resnice o kraljestvu vsem tistim, ki so podobni ovcam. Zanje je stokratna nagrada že to, da so našli nove »brate in sestre in matere in otroke« in da z njimi delijo čudovito upanje na večno življenje v »prihodnjem svetu«. (Mar. 10:28–30)
20. a) Kdo v številnih deželah prispeva največji delež v oznanjevanju? b) Kako to, da Japonska letno poroča več ur oznanjevanja od domala vseh drugih držav? c) Katero vprašanje bi bilo dobro pretehtati?
20 Poleg tega je danes na stotine tisočev Jehovinih služabnikov, ki poročajo o svojem delu vsak mesec kot splošni ali pomožni pionirji. Vsi ti po večini delujejo na svojih domačih področjih. V mnogih deželah prav ti opravijo večino oznanjevanja in tedne in tedne hodijo na ponovne obiske k istim ljudem. Njihovo upanje na kraljestvo se odraža na njihovih vedrih obrazih in radosti, ko srečujejo nove prijatelje in ko veliko svojih skrbi posvetijo področju, na katerem so. Več ko je pionirjev, več ur je porabljenih v Božjo slavo. Že celo desetletje kažejo poročila iz Japonske, kjer so Jehovine priče večidel izšli iz budizma, da tam v celoti prebijejo več ur v službi oznanjevanja kot v kateri drugi državi, razen v ZDA. Skoraj polovica vseh oznanjevalcev kraljestva je namreč v pionirski službi. Ali bi morda tudi ti lahko svoje življenje uredil tako, da bi sodeloval v tem veličastnem pionirskem delu?
21. a) Kako lahko druge Priče, ki jim njihove okoliščine onemogočajo splošno pionirsko službo, pokažejo, da imajo pionirskega duha? b) Kako lahko mladi pokažejo pionirskega duha?
21 Seveda pa so še druge Jehovine priče, ki so »vneti za dobra dela«. (Tit. 2:14) S tem mislijo na ostarele, bolane, takšne z družinskimi obveznostmi in šolajočo mladino, ki jim njihove okoliščine ne dovoljujejo, da bi sodelovali v pionirskem delu. Tudi ti lahko pokažejo pionirskega duha, s tem da spodbujajo pionirje, sodelujejo z njimi pri oznanjevanju, če je to mogoče, in da pozitivno gledajo na svoje možnosti za oznanjevanje. Mladi si lahko polnočasno pioniranje postavijo za svoj cilj in ko se krstijo, lahko začnejo s pomožno pionirsko službo. Tako kot mladi Timotej lahko tudi oni premišljujejo o teh stvareh, da bi tako duhovno napredovali skupaj z ostalimi iz Božjega ljudstva. (1. Tim. 4:15, 16)
22. Kaj naj bomo ne glede na naše življenjske razmere odločeni delati, in kakšen bo rezultat?
22 Naj bo naše življenje takšno ali drugačno, vse naj nas žene Jehovin duh, da bi scela sodelovali v njegovi službi. »Jehovina roka« naj bo na vsakem od nas, tako da se bo o naših skromnih naporih dalo reči, da ‚Jehovina beseda v moči raste in se krepi‘. (Ap. dela 11:21; 19:20)
Vprašanja za ponovitev
◻ Kako se je misijonarsko delovanje pričelo in kako obsežno naj bi postalo?
◻ Kakšno vlogo je pri razširjanju misijonarskega delovanja imel apostol Pavel?
◻ Kako je bilo misijonarsko delovanje oživljeno v sodobnem času?
◻ Kateri dejavniki prispevajo k učinkovitosti misijonarske in pionirske dejavnosti?
◻ Kako lahko tudi nas prevzame pionirski duh?
[Slika na strani 23]
Pavel in Barnaba se odpravljata na pionirsko misijonarsko delovanje