Vloga ženske v Svetem pismu

”Ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta.“ — 1. MOJZESOVA 2:23

1., 2. (a) Kaj nekateri menijo o biblijskem gledišču do žensk? (b) Kaj moramo primerjati, če želimo biti pošteni, in kaj o tem piše v priročniku?

KAJ PRAVI Sveto pismo o ženskah? Mnenja o tem so različna. V pred kratkim izdani knjigi piše: ”Trenutno prevladuje mnenje, da Biblija ženske podcenjuje.“ Nekateri trdijo, da sta tako njegov hebrejski kot grški del do žensk prestroga. Ali to drži?

² Pošteno bi bilo, da najprej preiščemo, kako so v biblijskih časih z ženskami ravnali narodi, ki niso častili Jehova. V nekaterih starodavnih civilizacijah, ki so poznale kult boginje matere, so ženske častili kot simbole plodnosti. Kaže, da so jih tako visoko častili v Babilonu in Egiptu. Toda drugje se jim je godilo precej slabše. V stari Asiriji je lahko mož ženo kar nagnal in jo celo ubil, če je bila nezvesta. Zunaj doma so se morale zakrivati. V Grčiji in Rimu sta bili izobrazba in določena mera svobode dostopni le bogatejšim ženskam, med katerimi je bilo veliko kurtizan ali prostitutk visoke družbe. Zato je v The New International Dictionary of New Testament Theology (Novi mednarodni slovar novo-zavezne teologije)a prav dobrodejno brati: ”V nasprotju z ostalim orientalskim (verskim) svetom je bila [ženska v Hebrejskih spisih] priznana kot oseba in kot moževa družica.“ To lahko jasno razberemo iz zaključne knjige Hebrejskih spisov, kjer Jehovov prerok opisuje ženo kot moževo ’družico‘ in dodaja: ”Ne ravnajte nezvesto do žene svoje mladosti!“ (Malahija 2:14, 15)

Ustvarjena kot moževo dopolnilo

 3. in opomba. (a) Katere naloge je dal Jehova Adamu? (b) Kaj je veljalo za Adama pred Evino ustvaritvijo, čeprav ni imel žene in kaj je pravtako veljalo za ’poslednjega Adama‘, Jezusa?

³ Biblija pove, da je Jehova ustvaril Adama ”iz prahu zemlje“ in ga nastanil v edenskem vrtu, da bi ga obdeloval. Bog je k Adamu privedel vse divje živali in ptice, da bi jih lahko opazoval in nato poimenoval. Ves ta čas je bil Adam sam. Za naloge, ki jih je do takrat dobil od Jehova je bil popolnoma usposobljen, nič mu ni manjkalo.b Ni imel ’sebi primerne pomočnice‘. (1. Mojzesova 2:7, 15, 19, 20)

4., 5. (a) Kdaj ni bilo več dobro, da bi Adam bil sam, in kaj je Jehova naredil? (b) Katero dolgoročno nalogo je Jehova naložil Adamu in Evi in kaj je ta zahtevala od njiju?

⁴ Čez nekaj časa je Jehova rekel, da ”ni dobro človeku samemu“ in tako je Adamu priskrbel družico, s katero bi skupaj izvrševala nadaljnje naloge. Adama je uspaval, mu vzel rebro in iz njega naredil žensko, ’kost iz Adamovih kosti in meso iz njegovega mesa‘. Sedaj je Adam dobil ”pomočnico“ ali ”dopolnilo“ (NW). ”Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: ’Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!‘“ (1. Mojzesova 1:25, 28; 2:18, 21-23)

⁵ Upoštevajmo, da ”jima“ je Bog to naložil — obema, možu in ženi. Njuno sodelovanje ne bi bilo omejeno le na napolnitev zemlje. Vključevalo bi tudi obdelovanje zemlje in primerno vladanje nižjim stvarjenjem. To bi zahtevalo umske in duhovne lastnosti in oba, moški in ženska, sta imela možnost, da jih razvijata v skladu z Božjo voljo.

Naravna vloga ženske

 6. (a) Kaj Biblija pokaže o razmerju fizične moči moškega in ženske? (b) Zakaj bi ženske storile prav, če bi sprejele Jehovovo ureditev vodenja?

⁶ Obdelovanje zemlje bi seveda zahtevalo tudi fizično moč. Jehova, ki je neomejeno moder, je najprej ustvaril Adama, potem Evo. Bila je ustvarjena ”iz moškega“ in ”zaradi moškega“ in očitno manj fizično močna kot moški. (1. Timoteju 2:13; 1. Korinčanom 11:8, 9; primerjaj 1. Petrovo 3:7.) Mnoge feministke pa tudi nekatere ostale ženske težko sprejemajo to dejstvo. Gotovo bi bile srečnejše, če bi poskušale razumeti, zakaj je Jehova tako uredil stvari, in sprejele vlogo, ki jim jo je namenil Bog. Osebe, ki se pritožujejo čez Božjo ureditev, bi lahko primerjali s slavcem, ki bi se v svojem gnezdu jezil, da ni močan kot galeb, namesto da bi zletel na visoko vejo in hvaležno zapel za edinstvene darove, ki jih je dobil od Boga.

 7. Zakaj je imel Adam dobro izhodišče za poglavarstvo Evi in vsem otrokom, ki bi se rodili, in ali naj bi to škodovalo Evi?

⁷ Adam si je do tedaj, ko je bila ustvarjena Eva, nedvomno nabral precej življenjskih izkušenj. Medtem mu je Jehova posredoval določena navodila. Adam kot Božji govornik bi jih naj prenesel ženi. Pravtako bi moral prevzeti vodstvo v bogočastju in vseh pobožnih dejavnostih, da bi spolnila nalogo. Ko bi se rodili otroci, bi prevzel vlogo poglavarja družine. Toda to ženi ne bi bilo v škodo. Nasprotno, to bi bila zanjo prednost, saj bi jo podpiral pri uveljavljanju njene od Boga dobljene avtoritete nad otroci.

 8. Kako Biblija opiše Božjo ureditev stvari?

⁸ Po Božjem urejanju stvari je bil Adam odgovoren Jehovu, Eva pa podložna Adamu, otroci poslušni staršem, živali pa pod oblastjo človeštva. Mož in žena sta imela vsak svojo vlogo, zato bi bila lahko živela srečno in uspešno. Tako bi ’vse potekalo spodobno in urejeno‘. (1. Korinčanom 11:3; 14:33, 40, opomba pod črto v New World Translation.)

Greh izkrivi vlogo ženske

9., 10. Kakšne so bile posledice padca v grehu za moškega in žensko in kaj je to pomenilo za mnoge ženske?

⁹ Vdor greha in nepopolnosti v prvotni raj je uničil ta red. (Rimljanom 7:14-20) Upornemu možu in neposlušni ženi je to prineslo težave. (1. Mojzesova 3:16-19) Od takrat so skozi stoletja mnogi sebični moški zlorabljali poglavarstvo, zato so ženske veliko trpele.

¹⁰ Ker je Jehova predvidel takšno posledico greha, je Evi rekel: ”Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.“ (1. Mojzesova 3:16) Táko neprimerno gospodovanje ni bilo pravo vodstvo. Odsevalo je moževo grešnost pa tudi ženino nepopolnost, saj ženske včasih trpijo, ker se hočejo polastiti moževe avtoritete.

11. Kaj glede položaja ženske drži in kaj o ženskah v patriarhalnih časih piše neka avtorica?

¹¹ Toda mnoge ženske, ki ravnajo po biblijskih načelih, so zadovoljne in srečne. Tako je bilo celo že v patriarhalnih časih. Avtorica Laure Aynard v knjigi La Bible au Féminin (Biblija v očeh ženske) piše o tistih časih takole: ”Tisto, kar v vseh teh poročilih posebej izstopa, je pomembna vloga žensk, ugled pri patriarhih, smele pobude in svoboda, ki so jo uživale.“

Ženske pod Mojzesovo postavo

12., 13. (a) Kakšen je bil položaj žensk pod Mojzesovo postavo? (b) V kakšnem duhovnem stanju so bile ženske pod Postavo?

¹² Po Jehovovih zakonih, ki jih je posredoval Mojzes, so žene morale biti ’ljubljene‘. (5. Mojzesova 13:7) Morali so spoštovati žensko dostojanstvo v spolnem pogledu in jih niso smeli spolno zlorabljati. (3. Mojzesova 18:8-19) Moški in ženske so bili pred zakonom enaki, če so zagrešili prešuštvo, krvoskrunstvo ali sodomijo. (3. Mojzesova 18:6, 23; 20:10-12) Peta zapoved je zahtevala enako spoštovanje do očeta in do matere. (2. Mojzesova 20:12)

¹³ Predvsem pa je Postava nudila ženskam vse možnosti, da so duhovno napredovale. Tudi ženske so poslušale branje Postave. (Jozue 8:35; Nehemija 8:2, 3) Morale so slaviti verske praznike. (5. Mojzesova 12:12, 18; 16:11, 14) Sodelovale so pri tedenskem sabatu in lahko so se zaobljubile kot nazirejke. (2. Mojzesova 20:8; 4. Mojzesova 6:2) Imele so osebno odnos z Jehovom in so tudi zasebno molile k njemu. (1. Samuelova 1:10)

14. Kaj pravi katoliški biblicist o hebrejskih ženskah in kaj lahko rečemo o vlogi ženske pod Zakonom?

¹⁴ Katoliški biblicist Roland de Vaux takole komentira položaj hebrejskih žensk: ”Vse težko delo doma je seveda padlo nanjo; pazila je na čredo, delala na polju, kuhala, predla in drugo. Vendar jo vso to navidezno garanje ni poniževalo, temveč ji je prinašalo spoštovanje. . . . Ti redki odlomki, ki nam nudijo bežen vpogled v družinsko zasebnost, kažejo, da je bila izraelska žena ljubljena, da jo je mož poslušal in z njo ravnal kot s sebi enakim. . . . Brez dvoma je to bil običajen prizor. To je bil zanesljiv dokaz nauka, ki se je kot svet ohranil v Genezi, kjer je Bog rekel, da je ustvaril žensko kot pomočnico možu, ki ji je moral biti zvest (1. Mojzesova 2:18, 24); zadnje poglavje knjige Pregovorov pa poje hvalo dobri gospodinji, ki jo njeni otroci blagrujejo in je v ponos svojemu možu (Pregovori 31:10-31).“ (Ancient Israel—Its Life and Institutions) Kadar so upoštevali Postavo, se ženskam zagotovo ni godilo slabo.

Izredne ženske

15. (a) Kako Sarino obnašanje ilustrira pravilen odnos med možem in ženo? (b) Zakaj je vredno omeniti Rahabin primer?

¹⁵ V Hebrejskih spisih je mnogo primerov žensk, ki so bile izredne služabnice Boga Jehova. Sara je odličen zgled v tem, kako je lahko pobožna ženska hkrati podložna možu, pa mu vseeno pomaga pri odločanju. (1. Mojzesova 21:9-13; 1. Petrovo 3:5, 6) Tudi Rahabin zgled je vreden pozornosti. Na laž je postavila obtožbo, da je Jehova rasno pristranski in strog do žensk. Rahaba je bila Neizraelka in prostitutka. Toda Jehova je ni le sprejel kot častilke, temveč jo je zaradi globoke vere, ki jo je potrdila tako, da se je spremenila, proglasil za pravično. Še več, nagradil jo je z izjemno prednostjo — postala je Mesijeva prednica. (Matej 1:1, 5; Hebrejcem 11:31; Jakob 2:25)

16. Kaj pokaže Abigailin primer in zakaj je bilo njeno ravnanje opravičeno?

¹⁶ Abigailin primer ponazarja, da Jehova od žene ne zahteva slepe podložnosti možu. Njen mož je bil premožen, imel je velike črede ovc in koz. Toda bil je ”surov in hudodelen“. Abigaila ga v teh slabih postopkih ni hotela posnemati. Z molčečnostjo, razumnostjo, ponižnostjo in razsodnostjo je od družine odvrnila katastrofo in Jehova jo je bogato blagoslovil. (1. Samuelova 25:2-42)

17. (a) Katere posebne prednosti so imele nekatere ženske v Izraelu? (b) Kaj se lahko kristjanke, ki morda imajo določene službene prednosti, naučijo iz Mirjaminega primera?

¹⁷ Nekatere ženske so bile celo prerokinje, na primer Debora med obdobjem sodnikov. (Sodniki 4. in 5. poglavje) Holda je bila prerokinja v Judeji tik pred razrušenjem Jeruzalema. (2. kraljev 22:14-20) Omembe vreden je Mirjamin primer. Čeprav je bila Jehovova prerokinja, se je zaradi te prednosti prevzela. Ni priznavala avtoritete, ki jo je dal Jehova njenemu mlajšemu bratu Mojzesu, da bi vodil Izrael in je bila zato kaznovana, kasneje pa se je očitno pokesala in bila znova priznana. (2. Mojzesova 15:20, 21; 4. Mojzesova 12:1-15; Mihej 6:4)

Ženske v judaizmu

18., 19. Kakšen je bil položaj žensk v judaizmu in zakaj?

¹⁸ Spoznali smo, da je Mojzesova postava, če so jo upoštevali, ščitila pravice žensk in jim omogočila zadovoljivo življenje. Toda sčasoma, še posebno po razrušenju Jeruzalema v letu 607 p.n.š., je judaizem vsrkal precej grške filozofije, ki na splošno pravicam žensk ni posvečala kaj prida pozornosti, zato je položaj ženske v judaizmu padel. V 3. stoletju p.n.š. so v judovskih sinagogah pričeli ločevati ženske od moških in jih odvračati od branja Tore (Mojzesovega zakona). Encyclopaedia Judaica (Judovska enciklopedija) priznava: ”Zaradi tega je bilo vse manj izobraženih žensk.“ Šolali so v glavnem le dečke.

¹⁹ J. Jeremias piše v knjigi Jerusalem in the Time of Jesus (Jeruzalem v Jezusovem času): ”V celoti bi lahko položaj žensk v verski zakonodaji najbolje ponazorili s takrat često izrečenim geslom: ’Ženske, (poganski) sužnji in otroci.‘ . . . K vsemu temu lahko dodamo še ogromno prezirljivih mnenj o ženskah. . . . Tako dobimo vtis, da je judaizem Jezusovih dni zelo nizko cenil ženske.“

Verne ženske, ki so pričakovale Mesija

20., 21. (a) Kdo je bil kljub prezirljivemu odnosu judovskih verskih voditeljev do žensk med tistimi, ki so bili pozorni, ko se je približeval čas Mesijevega prihoda? (b) Kaj nam pokaže, da sta bili Elizabeta in Marija globoko predani Bogu?

²⁰ Prezirljiv odnos do žensk je še eno področje, kjer so judovski rabini ’razveljavljali Božjo besedo s svojim izročilom‘. (Marko 7:13) Ko se je približeval čas Mesijevega prihoda, so bile nekatere pobožne ženske kljub takemu zaničevanju pozorne. Ena takšnih je bila Elizabeta, žena levitskega duhovnika Zaharija. ”Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.“ (Luka 1:5, 6) Jehova je nagradil Elizabeto, tako da je, čeprav jalova in že zelo v letih, postala mati Janeza Krstnika. (Luka 1:7, 13)

²¹ Sveti duh je spodbudil Elizabeto, da je izrazila globoko ljubezen drugi verni ženski svojih dni, sorodnici Mariji. Proti koncu 3. leta p.n.š. je angel Gabrijel oznanil Mariji, da bo po čudežu spočela otroka (Jezusa); nagovoril jo je z ’milosti polna‘ in dodal: ”[Jehova, NW] je s teboj!“ Kmalu zatem je Marija obiskala Elizabeto, ta pa je blagoslovila njo in nerojenega otroka, ki ga je nosila, ter imenovala Jezusa za ”Gospoda“, še preden se je rodil. Takrat je Marija izrekla Jehovu hvalnico, ki zgovorno priča o njeni globoki predanosti Bogu. (Luka 1:28, 31, 36-55)

22. Katera bogaboječa ženska je po Jezusovem rojstvu pokazala, da je tudi ona čakala Mesija?

²² Ko se je Jezus rodil in ga je Marija prinesla v jeruzalemski tempelj predstavit Jehovu, se je razveselila še ena bogaboječa ženska, ostarela prerokinja Ana. Zahvalila se je Jehovu in pripovedovala o Jezusu vsem, ki so nestrpno pričakovali obljubljenega Mesija. (Luka 2:36-38)

23. Kaj je apostol Pavel pisal o zvestih predkrščanskih ženskah in kaj bomo preiskali v naslednjem članku?

²³ Ko je Jezus pričel zemeljsko službo, so ”svete žene, ki so zaupale v Boga“, še živele. (1. Petrovo 3:5) Nekatere so postale Kristusove učenke. Kako je on gledal nanje? Ali danes živijo ženske, ki rade sprejemajo vlogo, ki jim jo namenja Biblija? Ta vprašanja bomo preiskali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za ponovitev

◻ Kako se je ravnanje z ženskami v Izraelu razlikovalo od drugih dežel?

◻ Kateri ustrezni vlogi sta imela Adam in Eva ter zakaj?

◻ Kakšen je bil položaj izraelskih žensk pod Postavo in ali so bile duhovno zapostavljene?

◻ Kaj se naučimo iz poročil o življenju izjemnih žensk v Hebrejskih spisih?

◻ Katere dobre zglede vere lahko najdemo kljub judaističnim pogledom?

[Okvir na strani 10]

’ŽENSKA, KI SE BOJI JEHOVA‘

”10 Vrlo ženo, kdo najde? Visoko presega bisere njena cena. 11 Zaupa ji srce njenega moža, in dobička mu ne zmanjka. 12 Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega, vse dni svojega življenja. 13 Skrbi za volno in lan in veselo dela s svojimi rokami. 14 Je kakor trgovska ladja, od daleč si prinaša živež. 15 Vstaja, ko je še noč, in daje jed svoji družini in delo svojim deklam. 16 Ogleda si njivo in jo kupi, z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd. 17 Z močjo opasuje svoje ledje, in svoje roke krepko giblje. 18 Čuti, da je dober njen zaslužek, ponoči ne ugasne njena svetilka. 19 Svoje roke steguje po preslici, njeni prsti prijemljejo vreteno. 20 Svojo dlan odpira ubogemu, in potrebnemu podaja roke. 21 Ne boji se snega za svojo družino, zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo. 22 Napravlja si odeje, tančica in škrlat sta njeno oblačilo. 23 Sloveč je njen mož pri vratih, ko zboruje s starešinami dežele. 24 Tenko platno dela in prodaja, in pasove izroča trgovcu. 25 Moč in milina sta njen okras, in se smeji prihodnjemu dnevu. 26 Svoja usta odpira modro, in na njenem jeziku so modre besede. 27 Nadzira pota svoje družine, in kruha lenobe ne uživa. 28 Njeni sinovi se dvigajo ter jo blagrujejo, tudi njen mož jo hvali: 29 ”Veliko hčerá je vrlo ravnalo, ti pa jih vse presegaš.“ 30 Varljiva je ljubkost in minljiva je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ta je hvale vredna. 31 Dajte ji uživati sad njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela!“ (Pregovori 31:10-31)

[Slika na straneh , 9]

Mesto žensk v družini je bilo častno