Razvijajmo duh hvaležnosti

ZDRAVNIK iz države New York v neki kritični situaciji Marie reši življenje. Toda 50-letna Marie se mu niti ne zahvali niti ne poravna stroškov. Kako značilno za nehvaležnost!

Biblija pripoveduje, kako je Jezus nekoč, ko je prišel v neko vas, srečal deset mož s strašno boleznijo, gobavostjo. Na ves glas so ga klicali: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Jezus jim je naročil: »Pojdite, pokažite se duhovnikom!« Sprejeli so njegov napotek ter med potjo spoznali in začutili, da so ozdravljeni.

Devet ozdravljenih gobavcev je nadaljevalo svojo pot. Zadnji od njih pa, Samarijan, se je vrnil, da bi poiskal Jezusa. Nekdanji gobavec je hvalil Boga in ko je našel Jezusa, je padel pred njegove noge ter se mu zahvaljeval. Jezus mu je v odgovor dejal: »Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je onih devet? Ali ni nobenega drugega, ki bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen tega tujca?« (Lukež 17:11–19)

Vprašanje: »Kje pa je onih devet?« vsebuje pomemben pouk. Devet gobavcev je, kakor Marie, imelo veliko slabost: niso bili hvaležni. Takšna nehvaležnost je danes nekaj običajnega. Zakaj?

Glavni vzrok nehvaležnosti

Glavni izvor nehvaležnosti je sebičnost. Razmislite o prvih človeških starših, Adamu in Evi. Jehova ju je ustvaril z božanskimi lastnostmi in jima priskrbel vse, kar sta potrebovala za srečo, čudovit vrtni dom, popolno okolje ter smiselno in zadovoljujoče delo. (1. Mojzesova 1:26–29; 2:16, 17) Toda pod pritiskom Satanovega trkanja na njuno samoljubje sta se kot par spustila v neposlušnost in se na Jehovovo radodarnost zaničljivo odzvala. (1. Mojzesova 3:1–5; Razodetje 12:9)

Razmislite tudi o ljudeh starega Izraela, ki jih je Bog izbral za svojo posebno lastnino. Kako hvaležni so bili vsi izraelski starši na noč 14. nisana 1513 pr. n. š.! Na to pomembno noč je Božji angel usmrtil »vso prvenščino v deželi Egiptovski«, ni pa se ozrl na pravilno označene hiše Izraelcev. (2. Mojzesova 12:12, 21–24, 30) In ko je Jehova pri Rdečem morju poskrbel za rešitev pred faraonovo vojsko, je s srcem, polnim hvaležnosti, »pel Mojzes in sinovi Izraelovi [. . .] pesem GOSPODU«. (2. Mojzesova 14:19–28; 15:1–21)

Kljub vsemu temu pa je le nekaj tednov po odhodu iz Egipta že »mrmrala [. . .] vsa občina sinov Izraelovih«. Kako hitro so podlegli nehvaležnosti! Pogrešali so to, da bi »sedeli pri loncih mesa in jedli kruh dosita«, ki so ga imeli v Egiptu, deželi njihovega suženjstva. (2. Mojzesova 16:1–3) Sebičnost nedvomno preprečuje razvijanje in izkazovanje hvaležnosti.

Ker smo vsi ljudje potomci grešnega Adama, se rodimo s sledjo sebičnosti v sebi in z nagnjenjem k nehvaležnosti. (Rimljanom 5:12) Nehvaležnost je tudi del sebičnega duha, ki prevladuje med ljudmi tega sveta. Ta duh je kakor zrak, ki ga vdihavamo, vsepovsod in vpliva na nas. (Efežanom 2:1, 2) Hvaležnost moramo torej razvijati. Kako lahko to storimo?

Poglobljeno razmišljanje je nujno!

Webster’s Third New International Dictionary definira hvaležnost kot »stanje hvaležnega: toplo in prijateljsko občutje do dobrotnika ter posameznika spodbuja, da povrne dobroto«. Občutja se ne dá mehanično vključiti in izključiti, nastati mora spontano v človeku. Hvaležnost ni le izraz olikanega vedenja; izvira iz srca.

Kako se lahko naučimo občutiti hvaležnost iz srca? Biblija pravi, da veliko tega, kar občutimo, izvira iz naših misli. (Efežanom 4:22–24) Da bi se naučili občutiti hvaležnost, moramo začeti tako, da s cenjenjem poglobljeno premišljujemo o izkazani nam prijaznosti. Skladno s tem dr. Wayne W. Dyer, ki dela na področju duševnega zdravja, pravi: »Preden lahko nastane občutek (čustvo), se mora porajati misel.«

Za zgled si poglejmo hvaležnost za stvarstvo okrog nas. Kaj občutite, ko se v jasni noči zazrete v nebo, posuto z zvezdami? Kralj David je takole opisal strahospoštovanje, ki ga je ob tem občutil: »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« V nočni tihoti so mu zvezde govorile in spodbujen je bil, da je napisal: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« Zakaj je zvezdnato nebo Davida tako zelo presunilo? Sam odgovarja: »[Poglobljeno, NW] premišljujem vse delo tvoje, dejanje tvojih rok preudarjam.« (Psalm 8:3, 4; 19:1; 143:5)

Vrednosti razmišljanja o čudesih stvarstva se je zavedal tudi Davidov sin Salomon. Glede vloge deževnih oblakov pri osveževanju naše zemlje je denimo zapisal: »Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.« (Propovednik 1:7) Ko voda deževja in rek osveži tla, kroži iz oceanov nazaj v oblake. Kakšna bi bila zemlja, če ne bi bilo tega čiščenja in kroženja vode? Kolikšno hvaležnost je občutil Salomon, ko je razglabljal o teh mislih!

Hvaležnemu človeku so pomembni tudi njegovi odnosi z družinskimi člani, prijatelji in znanci. Ko mu ti naredijo kaj prijaznega, je na to pozoren. Ker ceni izkazano dobroto, je iz srca hvaležen.

Izrazi hvaležnosti

»Hvala« je tako preprosta beseda! In zelo lahko jo je izreči. Priložnosti za to pa kar mrgoli. Kako osvežilno deluje topel in iskren Hvala vam na nekoga, ki nam pridrži odprta vrata ali pa pobere nekaj, kar nam je padlo! Če to besedo sliši prodajalec, natakarica v restavraciji ali pa poštar, mu/ji je delo lažje in v večje zadovoljstvo.

Poslati zahvalno vizitko je prikladen način izražanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Številne vizitke, ki jih lahko kupimo v trgovinah, krasno izražajo občutja. Toda ali ne bi naredili prisrčne osebne geste, če bi lastnoročno pripisali nekaj zahvalnih besed? Nekateri raje niti ne uporabijo natisnjene vizitke, ampak namesto tega pošljejo kakšno osebno pisemce. (Primerjaj Pregovori 25:11.)

Našo hvaležnost pa si verjetno najbolj zaslužijo ti, ki so nam najbližji doma. Biblija o sposobni ženi denimo pravi: »Njen mož vstaja in jo hvali.« (Pregovori 31:28, SSP) Mar mož s tem, ko ženi iskreno izraža hvalo, ne pospešuje mirnega in zadovoljnega domačega vzdušja? In ali mar soprog tudi ni vesel, če pride domov in ga soproga toplo in s cenjenjem pozdravi? V teh dneh je veliko pritiskov na zakon in ko se ti še povečajo, lahko hitro vzkipi jeza. Kdor je nagnjen k hvaležnosti, je pripravljen popustiti, hitro oprosti in pozabi.

Tudi mladi bi morali izraziti staršem srčno cenjenje. Starši seveda niso popolni, ampak to ni razlog, da jim ne bi bili hvaležni za to, kar so naredili za vas. Ljubezni in skrbi, ki vam jo posvečajo vse od rojstva, se ne dá kupiti. Če pa so vas še poučili o Božjem spoznanju, imate še dodaten razlog za hvaležnost.

»Posest GOSPODOVA so otroci«, piše v Psalmu 127:3. Starši bi torej namesto tega, da bi otroke kritizirali za vsako malenkost, morali iskati priložnosti, da jih pohvalijo. (Efežanom 6:4) In kakšno prednost imajo, da lahko mladim, za katere skrbijo, pomagajo negovati duh hvaležnosti! (Primerjaj Pregovori 29:21.)

Hvaležni Bogu

Bog Jehova je Dajalec ,vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:17) Zlasti pomemben je dar življenja, kajti vse, kar imamo ali morda načrtujemo, nima več vrednosti, če izgubimo življenje. Sveto pismo nas spodbuja, naj si zapomnimo, da je »pri [Bogu Jehovu] življenja vir«. (Psalm 36:5, 7, 9; Dejanja 17:28) Da bi do Boga razvijali hvaležno srce, moramo poglobljeno premišljati o njegovih velikodušnih pripravah, ki vzdržujejo naše fizično in duhovno življenje. (Psalm 1:1–3; 77:11, 12) Takšno srce nas bo spodbodlo k temu, da bomo z besedami in deli skazovali cenjenje.

En jasen način, da Bogu izrazimo hvaležnost, je molitev. Psalmist David je dejal: »Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel.« (Psalm 40:5) Naj hvaležnost podobno spodbode tudi nas.

David je bil odločen skazovati Bogu svoje cenjenje tudi z govorjenjem drugim. Rekel je: »Hvalil te bom, GOSPOD, iz vsega srca svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoja.« (Psalm 9:1) S tem ko drugim pripovedujemo o Bogu, ko jim govorimo o resnici iz njegove Besede, verjetno na najodličnejši način kažemo hvaležnost do Boga. To nam bo pomagalo, da bomo bolj hvaležni tudi na drugih področjih življenja.

»Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje,« pravi Jehova. Uživajte torej veselje, ki ga lahko imate, če Bogu skazujete srčno hvaležnost. (Psalm 50:23; 100:2)

[Slika na strani 7]

Življenje je Božji dar. Ne pozabite na pozornosti.