Ali je Jeruzalem ‚nad našim največjim veseljem‘?
»Jezik naj se mi prijemlje nébesa, [. . .] ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!« (PSALM 137:6)
1. Kako so mnogi judovski izgnanci gledali na Božje izvoljeno mesto?
OD LETA 537 pr. n. š., ko so se v Jeruzalem iz ujetništva vrnili prvi Judje, je minilo že skoraj sedemdeset let. Božji tempelj so obnovili, mesto pa je bilo še vedno v ruševinah. V izgnanstvu je medtem zrasel že novi rod. Prav gotovo so mnogi med njimi čutili podobno kakor psalmist, ki je pel: »Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!« (Psalm 137:5) Nekateri pa so naredili še več, kot se le spominjali Jeruzalema. To, da ga stavijo »nad največje veselje svoje«, so dokazali s svojimi deli. (Psalm 137:6)
2. Kdo je bil Ezra in kako je bil blagoslovljen?
2 Za zgled si vzemimo duhovnika Ezra. Še predno se je vrnil v domovino, je goreče delal v prid čistega čaščenja v Jeruzalemu. (Ezra 7:6, 10) Za to je bil bogato blagoslovljen. Bog Jehova je nagnil srce perzijskega kralja, da je podelil Ezru prednost, da je smel popeljati nazaj v Jeruzalem drugo skupino izgnancev. Kralj jim je poleg tega dal še velik prispevek v zlatu in srebru, »da se odiči hiša GOSPODOVA«. (Ezra 7:21–27)
3. Kako je Nehemija dokazal, da je Jeruzalem njegova največja skrb?
3 Kakih 12 let pozneje je odločno ukrepal še en Jud, Nehemija. Ta je služil v perzijski palači v Susanu. Imel je časten položaj, saj je bil točaj kralja Artakserksa. Toda to ni bilo ‚njegovo največje veselje‘. Hrepenel je po tem, da bi šel obnovit Jeruzalem. Nehemija je mesece in mesece molil za to, in Bog Jehova ga je blagoslovil. Ko je perzijski kralj izvedel, kaj teži Nehemija, mu je priskrbel vojsko in pisma s pooblastilom, naj obnovi Jeruzalem. (Nehemija 1:1–2:9)
4. Kako lahko pokažemo, da je čaščenje Jehova nad vsem, kar nam je morda v veselje?
4 Ezra, Nehemija in mnogi Judje, ki so sodelovali z njima, so brez dvoma dokazali, da je čaščenje Jehova s središčem v Jeruzalemu zanje najpomembnejše, da je ‚nad njihovim največjim veseljem‘, nad vsem, česar so se morda veselili. Za vse, ki danes enako gledajo na Jehova, njegovo čaščenje in po duhu vodeno organizacijo, so ti posamezniki gotovo izredna spodbuda! Ste med njimi tudi vi? Ali s svojo zdržljivostjo v bogovšečnih delih dokazujete, da je vaše največje veselje prednost, da lahko častite Jehova skupaj z njegovim posvečenim ljudstvom? (2. Petrov 3:11) Da bi bili k temu še bolj spodbujeni, si oglejmo dobre rezultate Ezrovega potovanja v Jeruzalem.
Blagoslovi in odgovornosti
5. Kako bogato so bili blagoslovljeni prebivalci Juda v dneh Ezra?
5 Pod vodstvom Ezra se je iz izgnanstva vrnilo kakih 6000 Judov. S sabo so prinesli prispevke v obliki zlata in srebra za Jehovov tempelj. Danes bi bilo to vredno kakih 35 milijonov dolarjev. To je bilo približno sedemkrat več zlata in srebra, kot pa ga je prinesla prva skupina izgnancev. Kako hvaležni so morali biti Jehovu prebivalci Jeruzalema in Juda za vso to podporo v ljudeh in imetju! Toda skupaj s temi bogatimi blagoslovi od Boga so prišle tudi odgovornosti. (Lukež 12:48)
6. Kaj je v domovini odkril Ezra in kako se je odzval?
6 Ezra je kmalu ugotovil, da so se mnogi Judje, tudi nekateri duhovniki in starešine, poročili s poganskimi ženami in s tem prestopili Božjo postavo. (5. Mojzesova 7:3, 4) Takšno prestopanje Božje postavine zaveze ga je po pravici zelo potrlo. »Ko sem to zaslišal, sem si raztrgal suknjo in plašč [. . .] in sedel potrt.« (Ezra 9:3) Nato pa je ob navzočnosti zaskrbljenih Izraelcev v molitvi izlil svoje srce Jehovu. Pred vsemi je govoril o neposlušnosti naroda v preteklosti in Božjem opozorilu pred tem, kaj se bo zgodilo, če se bodo poročali s poganskimi prebivalci dežele. Svoj govor je takole sklenil: »O GOSPOD, Bog Izraelov, ti si pravičen; kajti preostali smo kot rešenci, kakor se danes vidi. Glej, pred teboj smo v krivdi svoji, kajti nihče ne more stati pred teboj zaradi tega.« (Ezra 9:14, 15)
7. a) Kakšen odličen zgled je dal Ezra glede tega, kako se odzvati na prestopek? b) Kako so se v Ezrovih dneh odzvali krivci?
7 Ezra je govoril v prvi osebi množine. Sam sicer ni bil kriv, a je vseeno vštel tudi sebe. Ko je ljudstvo videlo, kako do dna duše je to potrlo Ezra, in poslušalo, kako ponižno je molil, jim je to seglo v srce in jih navedlo na kesanje in ustrezna dela. Prostovoljno so se odločili za boleče zdravilo: vsi, ki so prekršili Božjo postavo, bodo poslali svoje žene, tujke, skupaj z otroki, ki so jim jih rodile, domov. Ezra se je s tem strinjal in tiste, ki so grešili, spodbudil, naj to tudi storijo. S pooblastilom perzijskega kralja, je imel pravico vse, ki bi kršili postavo, usmrtiti ali pa jih izgnati iz Jeruzalema in Judovega. (Ezra 7:12, 26) Toda kot je videti, mu česa takega ni bilo treba storiti. »Ves zbor« je dejal: »Dolžni smo storiti, kakor si nam povedal!« Priznali so tudi: »Mnogoterno smo prestopali v tej reči.« (Ezra 10:11–13) Ezra v 10. poglavju našteje 111 mož, ki so v skladu z odločitvijo odpustili svoje žene skupaj z otroki.
8. Zakaj je bil ta ostri ukrep, ko so odpustili žene, tujke, v korist vsemu človeštvu?
8 Ta ukrep ni koristil le Izraelcem, temveč vsemu človeštvu. Če ne bi ničesar ukrenili bi lahko drugi narodi Izraelce asimilirali. Tako pa bi se izrodila rodovna linija, iz katere naj bi prišlo obljubljeno Seme, blagoslov vsega človeštva. (1. Mojzesova 3:15; 22:18) Težko bi bilo ugotoviti identiteto obljubljenega Semena, ki naj bi bil potomec kralja Davida iz Judovega rodu. Kakih 12 let pozneje so tej pomembni stvari spet posvetili pozornost, in sicer, ko se je »seme Izraelovo [. . .] ločilo od vseh otrok tujcev«. (Nehemija 9:1, 2; 10:29, 30)
9. Kakšen dober nasvet daje Biblija kristjanom, ki so poročeni z nevernikom?
9 Kaj se iz tega poročila lahko naučijo današnji Jehovovi služabniki? Kristjani seveda niso pod postavino zavezo. (2. Korinčanom 3:14) Poslušajo namreč »postavo Kristusovo«. (Galatom 6:2) Zato se kristjan, ki je poročen z nevernikom, ravna po naslednjem Pavlovem nasvetu: »Če ima kateri brat ženo nevernico in ona privoljuje prebivati ž njim, naj se ne loči ž njo.« (1. Korinčanom 7:12) Kristjan, ki je poročen z nevernikom, si je po Svetem pismu pravzaprav dolžan prizadevati, da je njegov zakon uspešen. (1. Petrov 3:1, 2) Že prenekateri, ki je poslušal ta odlični nasvet, je bil blagoslovljen s tem, da je neverujoči zakonec spremenil svoj odnos do pravega čaščenja. Nekateri so celo postali zvesti krščeni kristjani. (1. Korinčanom 7:16)
10. Kaj se kristjani lahko naučijo od 111 izraelskih mož, ki so odpustili svoje žene, tujke?
10 Iz primera Izraelcev, ki so odpustili svoje žene, tujke, pa se lahko marsičesa naučijo samski kristjani. Ti naj sploh ne bi začeli dvoriti nekomu, ki ni veren. Paziti se takšne zveze, je morda težko, celo boleče, toda to je najboljša pot do tega, da si zagotovijo Božji blagoslov. Kristajnom je zapovedano: »Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki!« (2. Korinčanom 6:14, Ekumenska izdaja) Vsak samski kristjan, ki se želi poročiti, bi si moral partnerja iskati med pravimi častilci. (1. Korinčanom 7:39)
11. Kako smo lahko glede tega, kaj nam je v veselje, preskušani, kakor so to bili izraelski možje?
11 Poleg tega so se morali kristjani popraviti tudi v mnogih drugih rečeh, ko so bili opozorjeni, da so zašli v nesvetopisemsko smer. (Galatom 6:1) Občasno je ta revija že opozorila na nesvetopisemsko vedenje, zaradi katerega bi kdo ne mogel več biti del Božje organizacije. Leta 1973, na primer, je Jehovovo ljudstvo jasno spoznalo, da sta zloraba mamil in uživanje tobaka resna greha. Da bi namreč živeli po božje, se moramo ‚očistiti vsakega madeža mesa in duha‘. (2. Korinčanom 7:1) Kar precej si jih je vzelo k srcu ta biblijski nasvet. Bili so pripravljeni prenašati začetne odvajalne simptome, da bi lahko ostali del Božjega čistega ljudstva. Jasne svetopisemske smernice pa so bile razodete tudi glede spolnosti, obleke, zunanjega videza, modre izbire zaposlitve, zabave in glasbe. Naj smo torej opozorjeni na takšna ali drugačna svetopisemska načela, bodimo pripravljeni ‚spopolnjevati se‘ kakor 111 izraelskih mož. (2. Korinčanom 13:11, EI) S tem bomo pokazali, da si prednost, da lahko častimo Jehova skupaj z njegovim svetim ljudstvom, štejemo ‚nad naše največje veselje‘.
12. Kaj se je zgodilo leta 455 pr. n. š.?
12 Biblija potem, ko konča odlomek glede žena, tujk, nič ne govori, kaj se je dogajalo v Jeruzalemu naslednjih 12 let. No, Izraelovi sosedje so gotovo zaradi razdrtja mnogih zakonskih zvez postali bolj sovražni. Potem je leta 455 pr. n. š. v Jeruzalem prišel Nehemija z vojaško skupino. Postavljen je bil za poglavarja na Judovem in od perzijskega kralja prinesel tudi pisma s pooblastili, naj obnovi mesto. (Nehemija 2:9, 10; 5:14)
Nasprotovanje nevoščljivih sosedov
13. Kakšno stališče so odsevali Judovi sosedje, ki so pripadali krivi veri, kako pa je ravnal Nehemija?
13 Sosedje, ki so pripadali krivi veri, so nasprotovali namenu Nehemijevega prihoda. Njihovi voditelji so Nehemiju pretili z vprašanjem: »Hočete se li vi upreti kralju?« Ta pa je poln vere v Jehova odvrnil: »Bog nebes nam da srečo, in mi, hlapci njegovi, hočemo vstati in zidati. Vam pa ni deleža, ne pravice, ne spomina v Jeruzalemu.« (Nehemija 2:19, 20) Ko so začeli popravljati obzidje, so se isti sovražniki posmehovali: ‚Kaj delajo ti slabotni Judje? Hočejo li v življenje povrniti kamenje z grobljišča? Če lisica pride nanj, poruši njih kameneni zid.‘ Nehemija se za te besede ni zmenil, temveč je molil: »Poslušaj, o naš Bog, ker smo zaničevani, in obrni njih zasmehovanje njim na glavo.« (Nehemija 4:2–4) Nehemija nam je s svojim stalnim zanašanjem na Jehova res dober zgled! (Nehemija 6:14; 13:14)
14., 15. a) Kako je Nehemija ukrepal, ko so sovražniki pretili z nasiljem? b) Kako lahko Jehovove priče nadaljujejo duhovno gradnjo kljub hudemu nasprotovanju?
14 Tudi Jehovove priče se danes pri spolnjevanju naloge oznanjevanja zanašajo na Boga. Nasprotniki skušajo s posmehovanjem to delo ovirati. Nekateri, ki se sicer zanimajo za kraljestveno sporočilo, popustijo, ker enostavno ne morejo prenašati tega posmeha. Če nasprotnikom ne uspe s posmehovanjem, se morda tudi razjezijo in začnejo groziti z nasiljem. Prav to so doživljali tudi graditelji jeruzalemskega obzidja. Toda Nehemija se ni dal zastrašiti. Graditelje je oborožil, da so se lahko branili proti sovražnikovim napadom, in jim okrepil vero z besedami: »Nikar se jih ne bojte, spominjajte se Gospoda, velikega in groznega, in bojujte se za brate svoje, za sinove in hčere svoje, za žene in hiše svoje!« (Nehemija 4:13, 14)
15 Enako kakor Izraelci v Nehemijevih dneh so tudi Jehovove priče dobro opremljeni za duhovno gradnjo kljub hudemu nasprotovanju. »Zvesti in preudarni suženj« (NW) pripravlja duhovno hrano, ki Božjemu ljudstvu krepi vero in mu omogoča uspehe tudi tam, kjer je delovanje prepovedano. (Matevž 24:45) Zato pa ga Jehova še nadalje blagoslavlja s porastom po vsej zemlji. (Izaija 60:22)
Notranji problemi
16. Kateri notranji problemi so ogrožali duha graditeljev jeruzalemskega obzidja?
16 Obnova jeruzalemskega obzidja je napredovala, obzidje je postajalo vse višje, delo pa vse težje. Nastal je problem, ki je ogrozil duha pridnih graditeljev. Začelo je primanjkovati hrane, zato so nekateri Judje z njo težko oskrbovali svojo družino in obenem še plačevali davke perzijski vladi. Bogatejši Judje so jim posodili hrano in denar. Vendar so revnejši zato morali zastaviti svojo zemljo in otroke v jamstvo, da bodo vrnili denar z obrestmi, kar pa je bilo proti Božji postavi. (2. Mojzesova 22:25; 3. Mojzesova 25:35–37; Nehemija 4:6, 10; 5:1–5) Upniki so jim potem grozili, da jim bodo zasegli zemljo, in jih silili, naj svoje otroke prodajo za sužnje. Nehemija je takšno brezsrčno pridobitniško stališče zelo razjezilo. Hitro je ukrepal, da bi jih Jehova še naprej blagoslavljal pri obnovi jeruzalemskega obzidja.
17. Kaj je storil Nehemija, da bi Jehova še naprej blagoslavljal gradnjo, in s kakšnim izidom?
17 Priredili so »veliko zborovanje«, na katerem je Nehemija jasno pokazal bogatejšim Izraelcem, da njihovo početje ni všeč Jehovu. Nato je vse takšne, celo nekatere duhovnike, pozval, naj vrnejo vse tako prejete obresti in zemljo, ki so jo protizakonito vzeli tistim, ki niso mogli plačati obresti. Njihov odziv je bil res vreden pohvale. Rekli so namreč: »Povrnemo jim in ne bomo jih terjali za nič, ampak hočemo storiti, kakor praviš.« Tega niso rekli kar tako, saj v Bibliji beremo, da ‚je ljudstvo storilo po tej [Nehemijevi] obljubi [besedi, SSP]‘. In vsa občina je hvalila Jehova. (Nehemija 5:7–13)
18. Po čem so znani Jehovove priče?
18 Kako pa je danes? Jehovove priče drugih ne izkoriščajo. Znani so po svoji velikodušnosti do sočastilcev in drugih, ki jih prizadane kaka nadloga. Tako kot v Nehemijevih dneh je tudi danes to spodbudilo mnoge, da so hvaležno izrazili hvalo Jehovu. Vendar pa se je ‚zvestemu in preudarnemu sužnju‘ (NW) videlo potrebno dati svetopisemski nasvet glede poslovnih zadev in tega, da je treba paziti, da ne bi pohlepno izkoriščali drugih. Ponekod je denimo v navadi, da zahtevajo pretirano kupnino za nevesto, toda Biblija odkrito svari, da lakomniki in roparji ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (1. Korinčanom 6:9, 10) Večina kristjanov se na ta nasvet dobro odzove, kar spominja na Jude, ki so uvideli, kako narobe so ravnali, ko so izkoriščali svoje revnejše brate.
Jeruzalemsko obzidje končano
19., 20. a) Kako je dovršitev jeruzalemskega obzidja vplivala na verske nasprotnike? b) Kakšno zmago so Jehovove priče doživeli v mnogih deželah?
19 Kljub vsemu nasprotovanju pa je bilo jeruzalemsko obzidje končano v 52 dneh. Kako pa je to vplivalo na nasprotnike? Nehemija je povedal: »In ko so vsi naši sovražniki to slišali in vsi narodi okrog nas to videli, so bili zelo potrti. Spoznali so, da je bilo to delo opravljeno po našem Bogu.« (Nehemija 6:16, SSP)
20 Danes se sovražno nasprotovanje Božjemu delu nadaljuje na različne načine in na različnih krajih. Vendar so milijoni uvideli, kako nesmiselno je nasprotovati Jehovovim pričam. Za primer vzemimo poskuse, ko so hoteli ustaviti oznanjevanje v nacistični Nemčiji, vzhodni Evropi in mnogih afriških državah. Vsi takšni poskusi so se izjalovili in mnogi zdaj priznavajo, ‚da je bilo naše delo opravljeno po Bogu‘. Kakšna nagrada je to za zveste veterane iz teh dežel, ki so čaščenje Jehova postavili »nad največje veselje svoje«!
21. Katere pomembne dogodke bomo pregledali v naslednjem članku?
21 V naslednjem članku bomo ponovili pomembne dogodke, ki so pripeljali do radostne posvetitve jeruzalemskega obnovljenega obzidja. Hkrati pa bomo pregledali, kako se približuje dovršitev veliko večjega mesta, ki bo v dobro vsega človeštva.
Ali se spomnite?
◻ Kako so se Ezra in drugi veselili Jeruzalema?
◻ Katere napake sta mnogim Judom pomagala odpraviti Ezra in Nehemija?
◻ Kaj se lahko naučite iz pripovedi o Ezru in Nehemiju?
[Slika na strani 15]
Nehemiju je največ pomenil Jeruzalem, ne pa njegova ugledna služba v Susanu
[Sliki na straneh 16, 17]
Tudi mi moramo, enako kot Nehemija, moliti k Jehovu za vodstvo in moč, da bi lahko nadaljevali svoje najpomembnejše delo, oznanjevanje