»To se mora zgoditi«

»Jezus odgovori in jim reče: [. . .] to se mora zgoditi. Ali to še ni konec.« (MATEVŽ 24:4–6)

 1. Katera tema bi nas morala še zlasti zanimati?

NEDVOMNO se zanimate za svoje življenje in svojo prihodnost. Potem bi vas morala zanimati tudi tema, ki je pritegnila C. T. Russlla leta 1877. Russell, ki je kasneje ustanovil družbo Watch Tower Society, je napisal knjižico s 64 stranmi The Object and Manner of Our Lord’s Return (Namen in način vrnitve našega Gospoda). V njej je razpravljal o Jezusovi vrnitvi oziroma prihodnjem prihodu. (Janez 14:3) Ko je bil Jezus nekoč z apostoli na Oljski gori, so ga ti povprašali o tej vrnitvi: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti [prihoda, AC] in sklenitve stvarnosti?« (Matevž 24:⁠3, NW)

 2. Zakaj obstaja toliko nasprotujočih si mnenj glede Jezusovih napovedi?

² Ali poznate in razumete Jezusov odgovor? Najdemo ga v treh evangelijih. Profesor D. A. Carson pravi: »Zelo malo poglavij v Bibliji je med razlagalci povzročilo toliko nesoglasij, kot so jih 24. poglavje Matevževega evangelija in vzporedni poročili iz 13. poglavja Markovega in 21. poglavja Lukeževega evangelija.« Nato pa razloži svoje mnenje – še eno v nizu nasprotujočih si človeških pogledov. V nekako zadnjem stoletju se je v mnogih takih pogledih kazala malovernost. Ljudje s takšnimi pogledi so trdili, da Jezus tega, kar beremo v evangelijih, ni nikoli rekel, da so njegove izjave kasneje popačili oziroma da se njegova napoved ni uresničila. Vse to so pogledi, ki jih je oblikovala višja kritika. Neki razlagalec se je Markovega evangelija lotil celo ,s stališča filozofije mahajanskega budizma‘!

 3. Kako se Jehovove priče lotevajo Jezusovega prerokovanja?

³ Po drugi strani pa Jehovove priče sprejemajo verodostojnost in zanesljivost Biblije, tudi besed, ki jih je Jezus izrekel četverim apostolom na Oljski gori tri dni pred svojo smrtjo. Božje ljudstvo že vse od dni C. T. Russlla vse jasneje razume prerokovanje, ki ga je Jezus izrekel na tej gori. V zadnjih nekaj letih je bilo v Stražnem stolpu še bolj razjasnjeno njihovo razumevanje tega prerokovanja. Ali ste vsrkali te informacije in razumeli, kako vplivajo na vaše življenje?a Pa jih sedaj skupaj obnovimo.

Tragična izpolnitev na vidiku

 4. Zakaj so morda apostoli spraševali Jezusa o prihodnosti?

⁴ Apostoli so vedeli, da je Jezus mesija. Ko jim je torej govoril o svoji smrti, vstajenju in vrnitvi, so se gotovo morali spraševati: ,Če Jezus umre in odide, kako bo potem izpolnil čudovite stvari, ki naj bi jih uresničil Mesija?‘ Nadalje je Jezus govoril o koncu Jeruzalema in njegovega templja. Morda so se apostoli spraševali: ,Kdaj in kako se bo to zgodilo?‘ Vse to so skušali razumeti, zato so ga vprašali: »Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?« (Marko 13:4; Matevž 16:21, 27, 28; 23:37–24:2)

 5. Kako so se Jezusove besede izpolnile v prvem stoletju?

⁵ Jezus je napovedal vojne, lakote, kuge, potrese, sovraštvo do kristjanov in preganjanje, lažne mesije ter obsežno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. Potem naj bi prišel konec. (Matevž 24:4–14; Marko 13:5–13; Lukež 21:8–19) Te besede je izrekel na začetku leta 33 n. š. in v naslednjih desetletjih so lahko njegovi budni učenci uvideli, da se napovedano v resnici vidno izpolnjuje. Da, zgodovina potrjuje, da se je to znamenje takrat res izpolnjevalo, kar je nazadnje pripeljalo do tega, da so Rimljani v letih 66–70 n. š. naredili konec judovski stvarnosti. Kako pa se je to zgodilo?

 6. Do česa je prišlo med Rimljani in Judi leta 66 n. š.?

⁶ V vročem judejskem poletju leta 66 n. š. so judovski zeloti napadli rimske stražarje v utrdbi blizu jeruzalemskega templja, s čimer so sprožili val nasilja tudi drugod po deželi. Profesor Heinrich Graetz v knjigi History of the Jews pripoveduje: »Cestij Gal, čigar dolžnost je bila, da kot guverner Sirije brani čast rimske vojske, [. . .] ni mogel več samo gledati, kako se upor širi okoli njega, ne da bi ga skušal zaustaviti. Sklical je svoje legije in okoliški vladarji so mu prostovoljno poslali svoje čete.« Ta vojska 30.000 mož je obkolila Jeruzalem. Po nekaj bojih so se Judje umaknili za obzidje blizu templja. »Rimljani so pet dni zapored napadali obzidje, vendar so se bili zaradi izstrelkov Judejcev vedno prisiljeni umakniti. Šele šesti dan jim je uspelo spodkopati del severnega obzidja pred templjem.«

 7. Zakaj so lahko Jezusovi učenci na stvari gledali drugače od večine Judov?

⁷ Samo pomislite, kako zmedeni so morali biti Judje. Dolgo časa so namreč menili, da bo Bog varoval njih in njihovo sveto mesto. Toda Jezus je svoje učence že vnaprej opozoril na to, da bo Jeruzalem razdejan. Napovedal je: »Pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi.« (Lukež 19:43, 44) Toda ali je to pomenilo, da bodo leta 66 n. š. življenje izgubili tudi kristjani znotraj Jeruzalema?

 8. Kakšno nesrečo je Jezus napovedal in kdo so bili ,izvoljeni‘, zaradi katerih bodo dnevi skrajšani?

⁸ Jezus je v odgovoru svojim apostolom na Oljski gori napovedal: »Tiste dni bo namreč stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo več. In če Gospod [Jehova, NW] ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni.« (Marko 13:19, 20; Matevž 24:21, 22; oboje SSP) Torej naj bi bili dnevi skrajšani in ,izvoljeni‘ rešeni. Kdo pa so bili ti? Zagotovo ne uporni Judje, ki so trdili, da častijo Jehova, a so zavrnili njegovega Sina. (Janez 19:1–7; Dejanja 2:22, 23, 36) Resnični izvoljenci so takrat bili tisti Judje in Nejudje, ki so verovali v Jezusa kot mesija in rešitelja. Bog je te izbral in jih ob binkoštih leta 33 n. š. oblikoval v novi duhovni narod, ,Izrael Božji‘. (Galatom 6:16; Lukež 18:7; Dejanja 10:34–45; 1. Petrov 2:⁠9)

9., 10. Kako so bili dnevi rimskega napada ,skrajšani‘ in s kakšnim izidom?

⁹ Ali so bili dnevi res ,skrajšani‘ in maziljeni izvoljenci v Jeruzalemu rešeni? Profesor Graetz pravi: »[Cestiju Galu] se ni zdelo pametno še naprej bojevati zoper drzne navdušence ter v tem letnem času začeti dolgotrajen bojni pohod, saj naj bi se kmalu začelo jesensko deževje [. . .] in bi vojska utegnila ostati brez oskrbe. Zaradi tega se mu je verjetno zdelo bolj razumno umakniti.« Kar koli si je že Cestij Gal mislil, rimska vojska se je umaknila iz mesta in Judje, ki so jih zasledovali, so jim med umikom zadali velikanske izgube.

¹⁰ Zaradi tega presenetljivega umika Rimljanov se je lahko »meso«, namreč Jezusovi učenci, ki so bili v Jeruzalemu v nevarnosti, rešilo. Zgodovina poroča, da so kristjani ob tej ponujeni priložnosti zbežali s tistega področja. Kakšen dokaz je to bil, da more Bog že vnaprej vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, in zagotoviti rešitev svojih častilcev! Kaj pa se je zgodilo z nevernimi Judi, ki so ostali v Jeruzalemu in Judeji?

Sodobniki jo bodo videli

11. Kaj je Jezus rekel o ,tem pokolenju‘?

¹¹ Mnogi Judje so menili, da bo njihov sistem čaščenja, katerega središče je bil tempelj, obstajal še zelo dolgo. Toda Jezus je rekel: »Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje: tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih. Resnično vam pravim: Ne preide ta rod [to pokolenje, NW], dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« (Matevž 24:32–35, poudarili mi.)

12., 13. Kako so učenci razumeli Jezusove izjave, ki so se nanašale na »to pokolenje«?

¹² V letih pred letom 66 n. š. so kristjani videli izpolnjevanje mnogih predhodnih elementov vseskupnega znamenja – vojne, lakote, celo obsežno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. (Dejanja 11:28; Kološanom 1:23) In kdaj naj bi nastopil konec? Kaj je hotel Jezus reči z besedami ,To pokolenje [grško geneá] ne bo prešlo‘? Jezus je takrat živeče množice upornih Judov, tudi verske voditelje, pogosto imenoval ,hudobno, prešuštno pokolenje‘. (Matevž 11:16; 12:39, 45; 16:4; 17:17; 23:36; vse NW) Ko je torej na Oljski gori znova govoril o ,tem pokolenju‘, očitno ni imel v mislih celotnega judovskega rodu v vsej zgodovini; niti ni imel v mislih svojih sledilcev, pa čeprav so bili ti ,izvoljeni rod‘. (1. Petrov 2:9) Jezus prav tako ni rekel, da je »to pokolenje« časovno razdobje.

¹³ V mislih je imel takratne uporne Jude, in ti naj bi doživeli izpolnitev napovedanega znamenja. Glede ,tega pokolenja‘ iz Lukeževega evangelija 21:32 je profesor Joel B. Green napisal: »V tretjem evangeliju besedna zveza ,to pokolenje‘ (in njej sorodne zveze) dosledno zaznamuje tisto vrsto ljudi, ki se upirajo Božjemu namenu. [. . .] [Nanaša se na] ljudi, ki trdovratno zavračajo Božji namen.«b

14. Kaj je doživljalo takratno »pokolenje« in kako drugače se je vse razpletlo za kristjane?

¹⁴ Hudobno pokolenje judovskih upornikov, ki so lahko opazovali izpolnjevanje znamenja, naj bi doživelo tudi konec. (Matevž 24:6, 13, 14) In res so ga doživeli! Leta 70 n. š. se je rimska vojska vrnila pod poveljstvom Tita, sina cesarja Vespazijana. Skoraj nemogoče si je predstavljati trpljenje Judov, ki so se znova znašli ujeti v mestu.c Očividec Jožef Flavij poroča, da je do takrat, ko so Rimljani razdejali mesto, umrlo približno 1,100.000 Judov, kakih 100.000 pa so jih odpeljali v ujetništvo. Večina teh je kmalu umrla strašne smrti zaradi lakote ali pa v rimskih gledališčih. Stiska v letih 66–70 n. š. je bila največja, kar sta jih Jeruzalem in judovska stvarnost kdaj doživela oziroma kar jih bosta kdaj doživela. Kako drugače se je vse izteklo za kristjane, ki so ubogali Jezusovo preroško svarilo in po odhodu rimske vojske leta 66 n. š. zbežali iz Jeruzalema! Maziljeni krščanski ,izvoljeni‘ so bili leta 70 n. š. ,rešeni‘ oziroma obvarovani. (Matevž 24:16, 22, SSP)

Še ena izpolnitev

15. Kako smo lahko prepričani, da bo imela Jezusova prerokba še večjo izpolnitev po letu 70 n. š.?

¹⁵ Toda to še ni bilo vse. Jezus je namreč že prej nakazal, da bo prišel v Jehovovem imenu po tem, ko bo mesto že uničeno. (Matevž 23:38, 39; 24:2) To je potem še dodatno razjasnil v svoji prerokbi, ki jo je izrekel na Oljski gori. Ko je omenil prihajajočo ,veliko stisko‘, je rekel, da se bodo za tem pojavili lažni kristusi ter da bodo Jeruzalem daljše razdobje teptali pogani. (Matevž 24:21, 23–28; Lukež 21:24) Ali je mogoče, da naj bi nastopila še ena, večja spolnitev? Dejstva odgovarjajo pritrdilno. Če besede iz Razodetja 6:2–8 (ki so bile napisane po stiski nad Jeruzalemom leta 70 n. š.) primerjamo z besedami iz Matevževega evangelija 24:6–8 in Lukeževega evangelija 21:10, 11, vidimo, da naj bi se vojne, lakote in kuge v večjem obsegu dogajale šele kasneje. Tej večji izpolnitvi Jezusovih besed smo priča vse od leta 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna.

16.–18. Kaj naj bi se še zgodilo v prihodnosti?

¹⁶ Jehovove priče sedaj že več desetletij učijo, da trenutno izpolnjevanje znamenja dokazuje, da je »velika stiska« še pred nami, in današnje hudobno »pokolenje« bo to stisko videlo. Zdi se, da lahko tudi tokrat pričakujemo začetni del stiske (napad na krivo religijo), podobno kot je Gal s svojim napadom leta 66 n. š. začel stisko nad Jeruzalemom.d Po nedoločno dolgem obdobju pa bo prišel konec – vsesvetovno uničenje, ki bo vzporednica tistemu leta 70 n. š.

¹⁷ Jezus je glede stiske, ki je tik pred nami, rekel: »Takoj po stiski tistih dni [uničenju krive religije] bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo.« (Matevž 24:29, 30, SSP)

¹⁸ Jezus sam nam torej pove, da bodo »stiski tistih dni« sledili nekakšni nebesni pojavi. (Primerjaj Joel 2:28–32; 3:15.) To bo neposlušne ljudi tako prestrašilo in pretreslo, da ,se bodo tolkli po prsih‘. Mnogi »bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet«. Toda pravi kristjani se ne bodo odzvali tako! Ti ,bodo povzdignili glave, ker se približuje njihova odrešitev‘. (Lukež 21:25, 26, 28)

Prihodnja sodba!

19. Kako lahko določimo čas izpolnitve prilike o ovcah in kozlih?

¹⁹ Bodite pozorni na to, da je v Matevževem evangeliju 24:29–31, SSP, napovedano: 1. da Sin človekov prihaja, 2. da prihaja z veliko slavo, 3. da bodo z njim angeli in 4. da ga bodo videli vsi rodovi na zemlji. Jezus je te elemente ponovil tudi v priliki o ovcah in kozlih. (Matevž 25:31–46) Zato lahko sklenemo, da se ta prilika nanaša na čas po začetnem izbruhu stiske, ko bo Jezus prišel s svojimi angeli in sedel na svoj prestol, da bo sodil. (Janez 5:22; Dejanja 17:31; primerjaj 1. kraljev 7:7; Daniel 7:10, 13, 14, 22, 26; Matevž 19:28.) Kdo bo sojen in s kakšnim izidom? Jezus je v priliki pokazal, da bo posvetil pozornost vsem narodom, kakor da bi bili ti zbrani prav pred njegovim nebeškim prestolom.

20., 21. a) Kaj se bo zgodilo z ovcami iz Jezusove prilike? b) Kaj čaka kozle v prihodnosti?

²⁰ Ovcam podobnim moškim in ženskam bo Jezus naklonjen in jih bo postavil na svojo desno stran. Zakaj? Ker so izkoristili vsako priložnost, da so delali dobro njegovim bratom, namreč maziljenim kristjanom, ki bodo skupaj s Kristusom v nebeškem Kraljestvu. (Daniel 7:27; Hebrejcem 2:9–3:1) Skladno s to priliko milijoni ovcam podobnih kristjanov priznavajo Jezusove duhovne brate in jih s svojim delom tudi podpirajo. Zato lahko »velika množica« na podlagi Biblije upa, da bo preživela ,veliko stisko‘ in potem živela večno v raju, v zemeljskem področju Božjega kraljestva. (Razodetje 7:9, 14; 21:3, 4; Janez 10:⁠16)

²¹ Kako drugačen konec čaka kozle! V Matevževem evangeliju 24:30, SSP, piše, da se bodo ob Jezusovem prihodu ,tolkli po prsih‘. In to povsem upravičeno, saj se bodo izkazali kot taki, ki zavračajo dobro novico o Kraljestvu, ki nasprotujejo Jezusovim učencem in imajo raje svet, ki gine. (Matevž 10:16–18; 1. Janezov 2:15–17) O tem, kdo je kozel, ne odloča nobeden od Jezusovih učencev na zemlji, temveč sam Jezus. O takih pravi: »Ti pojdejo v večno trpljenje [iztrebljenje, NW].« (Matevž 25:⁠46)

22. Kateri del Jezusovega prerokovanja bi si bilo dobro pogledati pobliže?

²² Naše vse jasnejše razumevanje prerokovanja iz 24. in 25. poglavja Matevževega evangelija je zares vznemirljivo. Vendar je prav, da si del Jezusovega prerokovanja pogledamo še pobliže, namreč ,gnusobo razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘. Jezus je svoje sledilce spodbudil, naj glede tega uporabijo sprevidevnost in bodo pripravljeni na ukrepanje. (Matevž 24:15, 16, NW) Kaj pa je ta ,gnusoba‘? Kdaj stoji na svetem kraju? In kako so s tem povezani obeti na naše današnje in prihodnje življenje? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako so se besede iz Matevževega evangelija 24:4–14 izpolnile v prvem stoletju?

◻ Kako so bili v času apostolov dnevi skrajšani in meso rešeno, kot je bilo to napovedano v Matevževem evangeliju 24:21, 22, SSP?

◻ Kaj je bilo značilno za »pokolenje« (NW), omenjeno v Matevževem evangeliju 24:34?

◻ Kako vemo, da bo prerokovanje, ki ga je Jezus izrekel na Oljski gori, imelo še eno, večjo izpolnitev?

◻ Kdaj in kako se bo izpolnila prilika o ovcah in kozlih?

[Slika na strani 12]

Detajl s Titovega slavoloka v Rimu. Prikazuje blago, uplenjeno med uničenjem Jeruzalema.

[Vir slike]

Soprintendenza Archeologica di Roma