Videnja o tistih, ki bivajo v nevidnih nebesih

»V nebesih je na svojem mestu stal prestol, na njem pa je nekdo sedel. In ta, ki je na njem sedel, je bil po zunanjosti podoben jaspisu in dragemu kamnu rdeče barve, okoli prestola pa je bila mavrica, ki je bila videti kakor smaragd.« (Razodetje 4:2, 3)

»Sij je bil povsod okoli njega. Videl sem tudi nekaj, kar je bilo podobno mavrici, ki se ob deževnem dnevu pojavi med oblaki. Tak je bil videti sij okoli njega. To, kar je bilo videti, je bila podoba Jehovove slave.« (Ezekiel 1:27, 28)

Ti videnji, ki sta jih prejela apostol Janez in prerok Ezekiel, opisujeta lepoto Najvišjega Boga Jehova s stvarmi, ki si jih lahko brez težav predstavljamo: z bleščečimi dragimi kamni, mavrico in veličastnim prestolom. Povesta nam, da Jehovova navzočnost izžareva strah zbujajočo lepoto ter vzbuja prijetne občutke in spokojnost.

Takšni opisi Boga se ujemajo z besedami psalmista, ki je napisal: »Jehova je velik in zelo velike hvale vreden. Strah vzbuja bolj od vseh drugih bogov. Vsi bogovi drugih ljudstev so namreč ničevi, Jehova pa je naredil nebo. Dostojanstvo in sijaj sta pred njim, v njegovem svetišču sta moč in lepota.« (Psalm 96:4–6)

Čeprav je Jehova vrhovni v vsem vesolju, nas vabi, naj se mu približamo v molitvi, in nam zagotavlja, da nas posluša. (Psalm 65:2) Bog nas ima tako zelo rad in tako zelo skrbi za nas, da je apostol Janez lahko brez zadržkov napisal: »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8)

»[Krščanski učenec Štefan] je, poln svetega duha, uprl pogled v nebo ter zagledal Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desni. In je rekel: ‚Glejte! Nebesa vidim odprta in Sina človekovega, da stoji na Božji desni.‘« (Apostolska dela 7:55, 56)

Nekaj časa pred tem, ko je Štefan imel to videnje, je bil Jezus na pobudo judovskih voditeljev – ravno tistih, katerim je Štefan tu govoril – usmrčen. To videnje pa je potrjevalo, da je Jezus živ ter da je bil obujen in da mu je bila izkazana čast. Glede tega je apostol Pavel napisal: »[Jehova] ga je [Jezusa] obudil od mrtvih in ga posadil sebi na desno v nebeških prostorih, visoko nad vsako vladavino, oblast, moč, gospostvo in nad vsako ime, pa ne le v tej stvarnosti, temveč tudi v prihodnji.« (Efežanom 1:20, 21)

Iz Svetega pisma tako spoznamo, da ima Jezus vzvišen položaj, spoznamo pa tudi, da mu je enako kot Jehovu mar za ljudi. Jezus je med služenjem na zemlji ozdravljal bolne in obujal mrtve. S svojo žrtveno smrtjo je pokazal močno ljubezen do Boga in človeštva. (Efežanom 2:4, 5) Jezus, ki stoji na Božji desni, bo kmalu uveljavil svojo oblast ter vsem poslušnim ljudem prinesel velike blagoslove.

Prerok Daniel je napisal: »Ko sem tako še gledal, so bili postavljeni prestoli in usedel se je Pradavni [Jehova]. [. . .] Tisoči tisočev so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim.« (Daniel 7:9, 10)

Daniel v tem videnju o nebesih ni videl le enega angela, ampak množico angelov. To je bilo gotovo strah zbujajoče videnje! Angeli so veličastna, razumna in močna duhovna bitja. V njihovih vrstah so tudi serafi in kerubi. Sveto pismo angele omenja več kot 250-krat.

Angeli niso umrli ljudje, ki so nekdaj živeli na zemlji. Bog jih je ustvaril veliko časa pred človekom. Že ko so se polagali temelji zemlji, so to opazovali in radostno vzklikali. (Job 38:4–7)

Zvesti angeli Bogu med drugim strežejo tako, da sodelujejo pri najpomembnejšem delu, ki se danes opravlja na zemlji – pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14) Njihova vloga v tem delu je bila v videnju odkrita apostolu Janezu, in ta je napisal: »Potem sem spet videl nekega angela, ki je letel po sredi neba in je imel večno dobro novico, da jo kot veselo sporočilo oznani prebivalcem zemlje, vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu.« (Razodetje 14:6) Angeli danes sicer ne govorijo z ljudmi, tako kot so to občasno v preteklosti, vendar pa pomagajo voditi tiste, ki dobro novico oznanjujejo duhovno naravnanim ljudem.

»V nebesih je izbruhnila vojna: Mihael [Jezus Kristus] in njegovi angeli so se bojevali z zmajem, pa tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli, toda ni zmagal, niti se ni zanje več našlo mesto v nebesih. Zato je bil veliki zmaj, prakača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vso naseljeno zemljo, vržen na zemljo, z njim pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.« (Razodetje 12:7–9)

V nebesih ni vedno vladal mir. Že na začetku človeške zgodovine se je eden od angelov, ki ga je prevzela želja po tem, da bi se ga častilo, uprl Jehovu in postal Satan, kar pomeni »upornik«. Kasneje so se mu v uporu pridružili še nekateri drugi angeli in postali znani kot demoni. Polni zlobe se zagrizeno upirajo Jehovu in večino ljudi vodijo po poti, ki je v nasprotju z Božjimi ljubečimi smernicami.

Satan in njegovi demoni so izprijeni in kruti. So sovražniki človeštva in so doslej že veliko prispevali k temu, da je na zemlji toliko trpljenja. Satan je na primer pobil živino in služabnike zvestega moža Joba. Nato je pobil vseh deset Jobovih otrok, ko je povzročil, da je »močan veter« zrušil hišo, v kateri so bili. Zatem pa je Satan udaril Joba s »hudimi tvori od stopal do temena«. (Job 1:7–19; 2:7)

Toda Satan bo kmalu pokončan. Odkar je bil vržen v bližino zemlje, »ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:12) Satan je obsojen na uničenje, in to je prav gotovo dobra novica!

Za Jagnje, ki predstavlja Jezusa, beremo: »Kupilo [si] Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda ter si jih naredilo našemu Bogu za kralje in duhovnike, in kraljevali bodo nad zemljo.« (Razodetje 5:9, 10)

Tako kot je bil Jezus z zemlje obujen v življenje v nebesih, bodo v nebesa obujeni tudi nekateri drugi. Jezus je svojim zvestim apostolom rekel: »Zdaj pa vam grem pripravit prostor. In [. . .] bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:2, 3)

Tisti, ki gredo v nebesa, gredo tja z razlogom. Skupaj z Jezusom bodo sestavljali kraljestveno vlado, ki bo sčasoma zavladala nad prebivalci vse zemlje in jim prinesla blagoslove. To je Kraljestvo, za katero je Jezus svojim sledilcem naročil, naj prosijo, kot je to razvidno iz vzorčne molitve: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10)

Apostol Janez je napisal: »Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: ‚Glej! Božji šotor je med ljudmi in [. . .] obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.‘« (Razodetje 21:3, 4)

To preroško videnje kaže na čas, ko bo Božje kraljestvo, ki ga sestavljajo Jezus in tisti, ki bodo obujeni z zemlje, uničilo Satanovo vlado in zemljo spremenilo v raj. Vse, kar človeštvu povzroča toliko bolečin in žalosti, bo minilo. Celo smrti ne bo več.

Kaj pa se bo zgodilo z milijardami ljudi, ki so umrli in ne bodo obujeni v nebesa? V prihodnosti bodo obujeni z možnostjo večnega življenja v raju na zemlji. (Luka 23:43)