Ali tvoj nasvet razveseli srce?

 1., 2. Kaj se je neki brat naučil glede svetovanja?

PRED mnogimi leti sta dva starešina obiskala sestro, ki že nekaj časa ni bila prisotna na shodih. Starešina, ki je vodil pogovor, ji je prebral nekaj svetopisemskih stavkov glede obiskovanja shodov. Mislil je, da je bil obisk uspešen, ko pa sta odhajala, jima je sestra rekla: »Vidva pojma nimata, kaj preživljam.« Brata sta ji svetovala, ne da bi jo vprašala, kakšne težave in okoliščine ima. Zato ji nasvet ni kaj dosti pomagal.

² Starešina, ki je vodil pogovor, se spominja: »Takrat se mi je zdelo, da je sestra nespoštljiva. Potem pa sem malo razmislil. Prebral sem ji veliko primernih svetopisemskih stavkov, namesto da bi ji postavil primerna vprašanja, kot sta: Kako ti gre? Kako ti lahko pomagam?« Starešina se je iz tega naučil nekaj dragocenega. Danes je sočuten in drugim v veliko pomoč.

 3. Kdo v občini lahko svetuje?

³ Starešine so kot pastirji odgovorni, da svetujejo, ko je to treba. Včasih pa morajo svetovati tudi drugi v občini. Brat ali sestra lahko da svetopisemski nasvet prijatelju. (Ps. 141:5; Preg. 25:12) Starejša sestra lahko svetuje mlajši sestri glede stvari, ki so na primer omenjene v Titu 2:3–5. In seveda starši pogosto svetujejo svojim otrokom. Čeprav je ta članek namenjen predvsem starešinam, bo vsem nam koristilo, da si pogledamo, kako so lahko naši nasveti praktični in spodbudni ter takšni, da bodo razveseljevali srce. (Preg. 27:9)

 4. Kaj bomo pogledali v tem članku?

⁴ V tem članku bomo dobili odgovor na štiri vprašanja glede svetovanja: 1. Kakšen je pravi motiv? 2. Ali je nasvet res potreben? 3. Kdo bi moral svetovati? 4. Kako je lahko nasvet učinkovit?

 5. Zakaj sovernik lažje sprejme nasvet, če starešina svetuje ljubeče? (1. Korinčanom 13:4, 7)

⁵ Starešine imajo radi svoje brate in sestre. Včasih to ljubezen pokažejo tako, da svetujejo nekomu, ki je v nevarnosti, da bo zašel na napačno pot. (Gal. 6:1) Preden starešina spregovori s takšnim posameznikom, je dobro, da razmisli o tem, kar je apostol Pavel rekel o ljubezni. »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. […] Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži.« (Beri 1. Korinčanom 13:4, 7.) Premišljevanje o teh svetopisemskih vrsticah bo starešinu pomagalo, da bo razmislil, s kakšnim motivom svetuje, in da bo to storil ljubeče. Če tisti, ki dobi nasvet, čuti, da ga ima starešina rad, je bolj verjetno, da bo nasvet sprejel. (Rim. 12:10)

 6. Kakšen dober zgled je dal apostol Pavel?

⁶ Apostol Pavel je dal dober zgled kot starešina. Ko je na primer moral svetovati bratom in sestram v Tesaloniki, se pri tem ni obotavljal. Vendar jih je v svojih pismih najprej pohvalil za zdržljivost in za zvesto delo, ki so ga opravljali iz ljubezni. Razmišljal je tudi o njihovih okoliščinah in priznal, da njihovo življenje ni bilo lahko, saj so vztrajali kljub preganjanju. (1. Tes. 1:3; 2. Tes. 1:4) Povedal jim je tudi, da so zgled drugim kristjanom. (1. Tes. 1:8, 9) Res so morali biti zelo veseli te Pavlove prisrčne pohvale. Nihče ni mogel dvomiti o tem, da jih je imel Pavel zelo rad. Zato je v obeh svojih pismih Tesaloničanom lahko uspešno svetoval. (1. Tes. 4:1, 3–5, 11; 2. Tes. 3:11, 12)

 7. Zakaj se nekdo morda negativno odzove na nasvet?

⁷ Kaj se lahko zgodi, če ne svetujemo na pravi način? Neki izkušen starešina je rekel: »Nekateri se negativno odzovejo na nasvet, zato ker ni bil povedan ljubeče, ne pa zato, ker bi bilo z njim kaj narobe.« Kaj se lahko iz tega naučimo? Nasvet je veliko lažje sprejeti, če je dan ljubeče, ne pa v jezi.

 8. Kaj bi se moral starešina vprašati, ko se odloča, ali bo nekomu svetoval?

⁸ Starešine ne bi smeli hiteti s svetovanjem. Preden starešina da nasvet, bi se moral vprašati: Ali je sploh treba, da kaj rečem? Ali sem prepričan, da ta oseba res ravna napačno? Ali krši kakšno svetopisemsko zapoved ali pa samo jaz drugače gledam na to stvar? Starešine morajo paziti, da ne bi govorili nepremišljeno. (Preg. 29:20) Če starešina ni prepričan, ali naj svetuje, lahko vpraša drugega starešina, ali je bilo res kršeno kakšno svetopisemsko načelo. (2. Tim. 3:16, 17)

 9. Kaj se od Pavla naučimo o tem, kako svetovati glede oblačenja in urejanja? (1. Timoteju 2:9, 10)

⁹ Razmislimo o primeru. Recimo, da je starešina zaskrbljen nad tem, kako se sovernik oblači ali ureja. Lahko bi se vprašal: Ali imam svetopisemski razlog, da svetujem? Ker noče izražati osebnega mnenja, lahko vpraša drugega starešina ali zrelega oznanjevalca, kaj misli on. Skupaj lahko pogledata Pavlove nasvete glede oblačenja in urejanja. (Beri 1. Timoteju 2:9, 10.) Pavel je omenil nekaj splošnih načel glede oblačenja kristjanov, in sicer primernost, skromnost in razumnost. Ni napisal seznama, kaj lahko nekdo obleče in česa ne sme. Vedel je, da imajo kristjani pravico do svojega okusa znotraj svetopisemskih meril. Ko se torej starešine odločajo, ali je nasvet potreben, morajo razmisliti, ali posameznikove odločitve odsevajo skromnost in razumnost.

10. Kaj bi morali imeti v mislih glede osebnih odločitev?

¹⁰ Vedeti moramo, da lahko dva zrela kristjana sprejmeta različni odločitvi, vendar sta obe pravilni. Sovernikom ne bi smeli vsiljevati svojih pogledov na to, kaj je prav in kaj ne. (Rim. 14:10)

11., 12. Katera vprašanja si mora postaviti starešina, če mora svetovati, in zakaj?

¹¹ Če je res treba svetovati, se postavi vprašanje: Kdo bi moral to narediti? Preden starešina svetuje poročeni sestri ali otroku, bi se moral pogovoriti z družinskim poglavarjem, ki bo morda to raje storil sam.b Ali pa bo želel biti zraven, ko bo starešina svetoval. In kot je bilo omenjeno v 3. odstavku, je včasih bolje, da mlajši sestri svetuje kakšna starejša sestra.

¹² Starešina bi moral razmisliti še o nečem: Ali sem jaz prava oseba, da dam nasvet, ali pa bi bilo bolje, da bi to storil kdo drug? Posameznik, ki se bojuje z občutki manjvrednosti, se bo morda bolje odzval na nasvet starešina, ki ima podobne občutke. Takšen starešina se bo vanj verjetno lažje vživel in njegove besede bodo imele večjo težo. Vendar imajo vsi starešine odgovornost, da spodbujajo svoje brate in sestre in jim pomagajo narediti kakršno koli spremembo, ki jo zahteva Sveto pismo. Najpomembnejše je, da se svetuje. To morajo starešine narediti, tudi če nihče od njih nima istih okoliščin kot posameznik, ki se mu svetuje.

13., 14. Zakaj je pomembno, da starešina posluša?

¹³ Bodi pripravljen poslušati. Ko se starešina pripravlja, da bi svetoval, bi se moral vprašati: Kaj vem o okoliščinah sovernika? Kaj trenutno doživlja? Ali se spoprijema s čim, za kar ne vem? Kaj zdaj najbolj potrebuje?

¹⁴ Tisti, ki svetujejo, bi gotovo morali upoštevati načelo iz Jakoba 1:19. Tam piše: »Vsak človek [mora biti] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo.« Starešina morda misli, da pozna vsa dejstva, ampak ali jih res? V Pregovorih 18:13 piše: »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega in doživi ponižanje.« Dejstva je najbolje izvedeti neposredno od posameznika. To pomeni, da ga moraš poslušati, preden mu svetuješ. Spomni se, kaj se je naučil starešina, omenjen na začetku tega članka. Ugotovil je, da obiska ne bi smel začeti z informacijami, ki jih je pripravil. Sestri bi moral postaviti vprašanja, kot sta: Kako ti gre? Kako ti lahko pomagam? Če si starešine vzamejo čas, da se seznanijo z dejstvi, bodo lažje pomagali sovernikom in jih spodbujali.

15. Kako lahko starešine upoštevajo načelo iz Pregovorov 27:23?

¹⁵ Brate in sestre dobro spoznaj. Kot smo rekli v uvodu, učinkovito svetovati pomeni več kot le prebrati nekaj svetopisemskih stavkov ali povedati nekaj predlogov. Naši bratje in sestre morajo čutiti, da jih imamo radi, da jih razumemo in da jim želimo pomagati. (Beri Pregovori 27:23.) Starešine bi se morali kar najbolj potruditi, da razvijejo tesna prijateljstva s soverniki.

16. Kaj pomaga starešinu, da lahko učinkovito svetuje?

¹⁶ Starešine nočejo sovernikom dajati vtisa, da se z njimi pogovarjajo samo takrat, ko jim želijo kaj svetovati. Radi se redno pogovarjajo z njimi in se osebno zanimajo zanje, ko imajo težave. Neki izkušen starešina opaža: »Če tako delaš, boš z brati in sestrami postal prijatelj. Ko jim boš moral svetovati, ti bo to veliko lažje.« Poleg tega bo tisti, ki dobi nasvet, tega precej lažje sprejel.

17. Kdaj mora biti starešina še posebej potrpežljiv in prijazen?

¹⁷ Bodi potrpežljiv in prijazen. Potrpežljivost in prijaznost sta še posebej potrebni, ko kdo sprva noče sprejeti svetopisemskega nasveta. Starešina mora v takem primeru paziti, da se ne bi razjezil. Za Jezusa je bilo prerokovano: »Nalomljenega trsta ne bo zdrobil in tlečega lanenega stenja ne bo ugasnil.« (Mat. 12:20) Starešina lahko v osebnih molitvah prosi Jehova, naj blagoslovi tistega, ki potrebuje nasvet, ter mu pomaga, da bo razumel razloge za nasvet in da ga bo upošteval. Sovernik morda potrebuje čas, da razmisli o tem, kar mu je bilo svetovano. Če je starešina potrpežljiv in prijazen, se tisti, ki dobi nasvet, ne bo osredotočal na to, kako je bil ta izrečen, ampak na njegovo vsebino. Seveda bi nasvet vedno moral temeljiti na Božji Besedi.

18. a) Kaj bi morali imeti v mislih, ko svetujemo? b) O čem naj bi se starša pogovorila, kot pokaže slika pri okvirju?

¹⁸ Uči se iz svojih napak. Dokler bomo nepopolni, ne bomo mogli popolnoma upoštevati predlogov v tem članku. (Jak. 3:2) Delali bomo napake, ampak iz njih bi se morali nekaj naučiti. Če naši bratje in sestre čutijo, da jih imamo radi, nam bodo lažje odpustili, ko jih bomo z besedami ali dejanji užalili. (Glej tudi okvir »Koristni napotki za starše«.)

19. Kako lahko razveseljujemo srce naših bratov in sester?

¹⁹ Kot smo videli, učinkovito svetovati ni lahka naloga. Smo nepopolni in takšni so tudi tisti, ki jim svetujemo. Ohranimo v mislih načela, ki smo jih pregledali v tem članku. Svetujmo s pravim motivom. Prepričajmo se, ali je nasvet res potreben in ali smo mi prava oseba, da ga damo. Preden svetujemo, postavljajmo vprašanja in skrbno poslušajmo, da bi lahko razumeli posameznikove težave. Skušajmo stvari videti z njegovega zornega kota. Bodimo ljubeči in s soverniki razvijajmo prisrčna prijateljstva. Ne pozabimo, kaj je naš cilj: Naš nasvet ne bi smel biti samo učinkovit, ampak bi moral tudi »razveseljevati srce«. (Preg. 27:9)