Ali naj bi se religija vpletala v politiko?

Mnogi ljudje, ki trdijo, da sledijo Jezusu Kristusu, so globoko vpleteni v politiko. Nekateri se zavzemajo za svoja verska prepričanja in moralne vrednote tako, da podpirajo določene kandidate ali politične stranke. Politiki pa moralna ali družbena vprašanja pogosto izkoristijo za to, da si pridobijo podporo vernikov. Nič neobičajnega ni, da skušajo verski voditelji priti na nek politični položaj. Poleg tega ima v nekaterih državah tako imenovana krščanska vera status državne oziroma narodne vere.

Kaj mislite? Ali naj bi se sledilci Jezusa Kristusa vpletali v politiko? Da bi dobili odgovor, razmislite o Jezusovem zgledu. Rekel je: »Dal sem vam namreč zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« (Janez 13:15) Kakšen zgled pa nam je dal glede političnih vprašanj?

Ne. Jezus se ni vpletal v politiko.

Jezus si ni želel politične moči. Ko mu je Satan Hudič ponudil »vsa kraljestva sveta«, ni želel vladati takratnemu svetu. (Matej 4:8–10)a Ob neki drugi priložnosti so ga ljudje, ki so v njem videli dobrega voditelja, skušali prisiliti, da postane politik. Sveto pismo poroča: »Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil na goro.« (Janez 6:15) Jezus ni popustil želji množice. Ni se želel vpletati v politiko.

Jezus se ni politično opredeljeval. V Jezusovem času so bili Judje jezni, ker so morali rimski vladi plačevati davke. Na to so gledali kot na krivico in breme. Ko so želeli, da se Jezus opredeli glede plačevanja davkov, se ni želel spuščati v politično razpravo, ali je to pravično ali ne. Rekel jim je: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.« (Marko 12:13–17) Glede tega političnega vprašanja je ostal nevtralen, vseeno pa je pokazal, da bi se davki morali plačevati cesarju oziroma rimski civilni oblasti. Obenem je pokazal, da ima poslušnost posvetnim oblastem svoje meje. Državi nismo dolžni biti vdani oziroma jo častiti, saj to pripada samo Bogu. (Matej 4:10; 22:37, 38)

Jezus se je zavzemal za nebeško vlado, Božje kraljestvo. (Luka 4:43) Ni se vpletal v politiko, ker je vedel, da bo Božje kraljestvo, in ne človeške vlade, doseglo to, kar je bil Božji namen za zemljo. (Matej 6:10) Razumel je, da Božje kraljestvo ne bo vladalo s pomočjo človeških vlad, ampak jih bo nadomestilo. (Daniel 2:44)

Ne. Jezusovi sledilci so ubogali njegovo zapoved: »Niste del sveta«. (Janez 15:19) Sledili so njegovemu zgledu in ostali ločeni od politike tega sveta. (Janez 17:16; 18:36) Niso se vpletali v politične zadeve, ampak so bili poslušni Jezusovi zapovedi, naj oznanjujejo Božje kraljestvo in o njem poučujejo ljudi. (Matej 28:18–20; Apostolska dela 10:42)

Kristjani v prvem stoletju so bili v prvi vrsti poslušni Bogu, vendar so vedeli, da morajo spoštovati posvetne oblasti. (Apostolska dela 5:29; 1. Petrovo 2:13, 17) Bili so poslušni zakonom in plačevali davke. (Rimljanom 13:1, 7) Niso se vpletali v politiko, vendar so imeli koristi od pravne zaščite in državnih storitev. (Apostolska dela 25:10, 11; Filipljanom 1:7)

Sveto pismo jasno pokaže, da se niti Jezus niti njegovi zgodnji sledilci niso vpletali v politiko. Zato smo Jehovove priče kot kristjani povsem nevtralni. Tako kot kristjani v prvem stoletju opravljamo delo, ki nam ga je zapovedal Jezus – oznanjujemo »dobro novico o kraljestvu«. (Matej 24:14)