Četrtek, 28. marec
V prah se boš vrnil. (1. Mojz. 3:19)
Prav gotovo ne želimo narediti iste napake, kot sta jo Adam in Eva. Zato se moramo še naprej učiti o Jehovu, ceniti njegove lastnosti in se truditi razumeti, kako razmišlja. Tako ga bomo imeli še bolj radi. Razmislimo o Abrahamu. Res je imel rad Jehova in se mu ni upiral, tudi ko je težko razumel njegove odločitve. Trudil se ga je še bolje spoznati. Ko je na primer izvedel, da se je Jehova odločil uničiti Sodomo in Gomoro, ga je bilo najprej strah, da bo »Sodnik vse zemlje« pravične uničil skupaj s hudobnimi. To se mu je zdelo nemogoče, zato je Jehovu ponižno postavil več vprašanj, ta pa mu je potrpežljivo odgovarjal. Nazadnje je Abraham spoznal, da Jehova preiskuje srce vsakega posameznika in da nikoli ne kaznuje pravičnega skupaj s hudobnim. (1. Mojz. 18:20–32) (w22.08 str. 28, odst. 9, 10)
Petek, 29. marec
Zaupanja vreden človek zna zaupne zadeve držati zase. (Preg. 11:13)
Upravitelj Nehemija je leta 455 pr. n. št., zatem ko je obnovil jeruzalemsko obzidje, iskal zanesljive moške, ki bi dobro skrbeli za mesto. Med drugim je izbral Hananija, ki je bil nadzornik utrdbe. Sveto pismo pravi, da »je bil zelo zanesljiv človek in je bolj kot mnogi drugi spoštoval pravega Boga«. (Neh. 7:2) Ljubezen do Jehova in strah, da mu ne bi ugajal, sta ga spodbujala, da je resno vzel vsako nalogo, ki jo je dobil. Ti lastnosti tudi nam pomagata, da smo zanesljivi pri tem, ko služimo Bogu. Poglejmo zgled Tihika, zaupanja vrednega sodelavca apostola Pavla. Pavel se je zanašal nanj in je zanj rekel, da je »Gospodov zvesti služabnik«. (Efež. 6:21, 22) Zaupal mu je, da je bratom in sestram v Efezu in Kolosah prinesel pismo ter jih spodbujal in tolažil. Tihik nas spominja na zveste in zanesljive brate, ki danes skrbijo za naše duhovne potrebe. (Kol. 4:7–9) (w22.09 str. 9, odst. 5–str. 10, odst. 6)
Sobota, 30. marec
Ljubezen pokriva množico grehov. (1. Pet. 4:8)
Jožef je kakšnih 13 let doživljal hude preizkušnje. Lahko bi se spraševal, ali ga ima Jehova res rad in ali ga je zapustil zdaj, ko najbolj potrebuje pomoč. Ampak Jožef ni postal zagrenjen. Ostal je razsoden, tako da je bil še naprej miren. Ko je imel priložnost, da bi se maščeval svojim bratom, tega ni naredil. Pokazal jim je ljubezen in jim odpustil. (1. Mojz. 45:4, 5) Tako je lahko ravnal zato, ker je trezno razmišljal. Ni se osredotočal na svoje težave, ampak je videl večjo sliko – Jehovov namen. (1. Mojz. 50:19–21) Kaj se iz tega naučiš? Če sovernik s teboj grdo ravna, se ne jezi na Jehova oziroma ne razmišljaj, da te je zapustil. Raje premišljuj o tem, kako ti pomaga vztrajati kljub tej preizkušnji. Poleg tega skušaj nepopolnost sovernika, ki te je prizadel, pokriti z ljubeznijo. (w22.11 str. 21, odst. 4)