Vzgajajte otroka že od detinstva

1., 2. H komu naj bi se starši obrnili po pomoč pri vzgoji otrok?

»GOSPODOVA [Jehovova, NW] dediščina so sinovi,« je pred kakimi 3000 leti vzkliknil hvaležen roditelj. (Psalm 127:3, JK) To veselje, biti roditelj, je res dragocen Božji dar, dar, ki je na voljo večini poročenih ljudi. Vendar kateri otroke imajo, kaj kmalu spoznajo, da starševstvo skupaj z veseljem prinaša tudi odgovornosti.

² Vzgoja otrok je danes še zlasti zahtevna naloga. Navzlic temu jo mnogi uspešno opravljajo, in navdihnjeni psalmist govori tudi kako, ko pravi: »Ako GOSPOD ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo.« (Psalm 127:1) Torej: natančneje ko boste upoštevali Jehovove napotke, boljši oče ali mati boste. Biblija pravi: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.« (Pregovori 3:5) Ali ste pripravljeni poslušati Jehovov nasvet, ko se tako lotevate tega dvajsetletnega projekta, vzreje otroka?

 3. Kakšno odgovornost imajo pri vzgoji otrok očetje?

³ Mnogim možem po svetu vzgoja otrok pomeni predvsem žensko delo. Res je, da Beseda Božja slika očeta v vlogi tistega, ki predvsem služi kruh za družino. Hkrati pa pravi, da ima mož tudi doma svoje dolžnosti. Tako v Bibliji piše: »Opravi zunaj svoje delo in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo [zidaj še svojo hišno skupnost, NW].« (Pregovori 24:27) Za Boga so torej očetje in matere sodelavci pri vzgoji otrok. (Pregovori 1:8, 9)

 4. Zakaj ne bi smeli dečkov imeti za boljše od deklic?

⁴ Kaj vam pomenijo otroci? Iz poročil je razvidno, da v Aziji »novorojenke nemalokrat niso nič kaj dobrodošle«. Do deklic so po poročilih še vedno pristranski tudi v Latinski Ameriki, in to celo »v prosvetljenejših družinah«. Vendar pa je res eno: deklice niso drugorazredni otroci. Jakob, vsem znani oče iz davnine, je svoje celotno potomstvo, tudi vse do tedaj rojene deklice, takole opisal: »Otročiči [. . .], ki [mi] jih je Bog milostno podaril.« (1. Mojzesova 33:1–5; 37:35) Tudi Jezus je blagoslovil vse »otročiče« (dečke in deklice), ki so mu jih ljudje prinesli. (Matevž 19:13–15) Za Jezusa pa smo lahko prepričani, da je odseval Jehovovo naziranje. (5. Mojzesova 16:14)

 5. O čem naj bi razmišljal par, ko se odloča, kako velika bo njuna družina?

⁵ Ali živite v skupnosti, ki od ženske pričakuje, da bo rodila kar se da veliko otrok? Prav je, da se zakonca o tem, koliko otrok bosta imela, odločita sama. Kaj, če starša nimata dovolj sredstev, da bi lahko nahranila, oblekla in izšolala številno družino? Par bi moral na to vsekakor misliti že takrat, ko se odloča o njeni velikosti. Nekateri pari, ki ne morejo vzdrževati vseh otrok, jih nekaj oddajo sorodnikom in vzgojno odgovornost preložijo nanje. Pa je to zaželeno? Zaželeno že ne. Poleg tega to ne osvobaja staršev obveznosti, ki jih imajo do svojih otrok. V Bibliji namreč piše: »Ako [. . .] kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero.« (1. Timoteju 5:8) Zato odgovorni pari skušajo načrtovati število svojih ‚domačih‘, da potem zmorejo ‚skrbeti za svoje‘. Pa se smejo pri tem zatekati tudi h kontroli rojstev? Tudi o tem naj bi se odločali sami. In če se poročeni par za to odloči, je tudi to, katero kontracepcijsko metodo si bosta izbrala, njuna stvar. »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:5) Pač pa bi bila kontrola rojstev, pri kateri bi šlo za kakršno koli vrsto splava, vsekakor v nasprotju z biblijskimi načeli. »Življenja vir« je namreč Bog Jehova. (Psalm 36:9) Zato bi bili z utrnitvijo življenja, potem ko bi bilo to že spočeto, do Jehova hudo nespoštljivi. Takšno dejanje je enakovredno umoru. (2. Mojzesova 21:22, 23, NW; Psalm 139:16; Jeremija 1:5)

 6. Kdaj naj bi začeli vzgajati otroka?

⁶ V Pregovorih 22:6 piše: »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove.«​ Vzgoja otrok je spet druga pomembnejša starševska dolžnost. Kdaj pa naj bi se začela? Zelo zgodaj. Apostol Pavel je napisal, da so Timoteja vzgajali »že od detinstva«. (2. Timoteju 3:15, EI) Na tem mestu uporabljena beseda se lahko v grščini nanaša na dojenčka ali pa celo na še nerojenega otroka. (Lukež 1:41, 44; Dejanja 7:18–20, EI) Potemtakem so Timoteja začeli vzgajati, ko je bil še zelo majhen, in prav je bilo tako. Detinstvo je ravno pravšnji čas, ko naj bi začeli vzgajati otroka. Že novorojenček je namreč lačen znanja.

 7. a) Zakaj je tako pomembno, da oba starša navežeta z dojenčkom tesen odnos? b) Kakšen odnos je vladal med Jehovom in njegovim edinorojenim Sinom?

⁷ »Ko sem prvič videla svojega otroka,« pravi neka mati, »sem se takoj zaljubila vanj.« Pri večini mater je tako. Ta čudovita vez med materjo in detetom se še okrepi po porodu, ko sta veliko skupaj. Dojenje prav gotovo pridene svoje k tej prisrčnosti. (Primerjaj 1. Tesaloničanom 2:7.) To, da mati otroka ljubkuje in se z njim pogovarja, je odločilno za potešitev dojenčkovih čustvenih potreb. (Primerjaj Izaija 66:12.) Kaj pa oče? Tudi on bi moral s svojim naraščajem stkati tesno vez. V tem je zgled sam Jehova. Iz Pregovorov zvemo, kakšen odnos je vladal med Jehovom in njegovim edinorojenim Sinom, ki se predstavlja s temi besedami: »GOSPOD me je imel [naredil, NW] v začetku poti svoje [. . .] Bila [sem] pri njem [. . .] veselje njegovo vsak dan.« (Pregovori 8:22, 30; Janez 1:14) Podobno tudi dober oče vzdržuje s svojim otrokom že vse od začetka njegovega življenja prisrčen, ljubeč odnos. »Nikar ne skoparite z ljubeznijo,« pravi neki oče. »Noben otrok še ni umrl od objemov in poljubov.«

 8. S čim naj bi starši čim prej začeli stimulirati dojenčkove miselne sposobnosti?

⁸ Dojenčki pa potrebujejo še več. Njihovi možgani so že od rojstva pripravljeni sprejemati informacije ter jih shranjevati, in prav starši so prvi vir teh informacij. Vzemimo za primer samo učenje jezika. Raziskovalci pravijo, da naj bi bilo to, kako dobro se bo otrok naučil govoriti in brati, »zelo povezano s tem, kako otrok in starši sodelujejo v najzgodnejšem obdobju«. Govorite in berite otroku, ko je še dojenček. Kmalu vas bo želel posnemati, in ne bo dolgo, ko ga boste že učili brati. Verjetno bo znal brati, že predno bo šel v šolo. To je še zlasti dobro takrat, če živite v državi, kjer je učiteljev malo, v razredih pa se kar tre učencev.

 9. Katerega najpomembnejšega cilja ne bi smeli starši nikoli pozabiti?

⁹ Prva skrb krščanskih staršev pa je seveda ta, da potešijo otrokove duhovne potrebe. (Glej 5. Mojzesova 8:3.) S kakšnim ciljem pa? Otroku naj bi pomagali oblikovati kristusovsko osebnost oziroma obleči »novo osebnost«. (Efežanom 4:24, NW) Da bi jim to uspelo, pa morajo misliti na ustrezen gradbeni material in metode.

10. Katere vrline naj bi si otroci privzgojili?

¹⁰ Kakšne kakovosti je zgradba, je večidel odvisno od tega, iz katerih materialov je zgrajena. In za krščansko osebnost so, kot pravi apostol Pavel, najboljši gradbeni materiali ,zlato, srebro, dragoceni kamni‘. (1. Korinčanom 3:10–12, EI) Ti predstavljajo vrline, kot so vera, modrost, sprevidevnost, zvestovdanost, spoštovanje in srčno cenjenje Jehova in njegovih zakonov. (Psalm 19:7–11; Pregovori 2:1–6; 3:13, 14; oboje primerjaj NW.) In kako lahko starši otrokom že od njihovega ranega otroštva pomagajo, da si privzgojijo te vrline? Tako, da se ravnajo po že davno začrtanem postopku.

11. Kako so izraelski starši pomagali svojim otrokom razviti bogovdano osebnost?

¹¹ Jehova je le malo pred vstopom Izraelcev v Obljubljeno deželo izraelskim staršem naročil: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje [vcepljaj jih svojemu sinu, NW] ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Pač, starši bi morali biti otroku vzorniki, tovariši, tisti, ki z njim komunicirajo in ga učijo.

12. Zakaj je zelo pomembno, da so starši otroku lep zgled?

¹² Bodite mu vzornik. Jehova je najprej rekel: »Te besede [. . .] naj bodo v tvojem srcu.« Šele nato je dodal: »Vcepljaj jih svojemu sinu.« Božje lastnosti morajo torej najprej biti v roditeljevem srcu. Roditelj mora sam ljubiti resnico in jo živeti. Le tako bo lahko segel otroku do srca. (Pregovori 20:7) Zakaj? Zato ker na otroke bolj vpliva to, kar vidijo, kot pa to, kar slišijo. (Lukež 6:40; 1. Korinčanom 11:1)

13. Kako lahko krščanski starši pri naklanjanju pozornosti otrokom posnemajo Jezusov zgled?

¹³ Bodite mu tovariš. Jehova je izraelskim staršem naročil: ‚Govori s svojimi otroki, ko sediš v svojem domu in ko hodiš po poti.‘ Da bi starši v tem uspeli, si morajo vzeti čas, da so skupaj z otroki, pa naj imajo še toliko dela. Jezus se je očitno strinjal s tem, da so otroci vredni tega, da si vzame čas zanje. Zadnje dni njegove strežbe so mu ljudje »prinašali [. . .] otroke, da bi se jih dotaknil«. In kako se je Jezus odzval? »Jemal jih je v naročje [. . .] in jih blagoslavljal.« (Marko 10:13, 16, EI) Pomislite: Jezusu so se iztekale zadnje ure življenja. Toda vseeno je tem otrokom naklonil svoj čas in pozornost. Kako odličen pouk!

14. Zakaj je dobro, da si starši vzamejo čas za otroka?

¹⁴ Komunicirajte z njim. S tem da ste več časa skupaj z otrokom, z njim tudi laže komunicirate. Več ko boste z njim komunicirali, laže boste sprevidevali, kako se oblikuje njegova osebnost. Pomnite pa, da je komunikacija več od pogovora. »Morala sem se izuriti, da sem znala poslušati,« je povedala mati iz Brazilije, »in to poslušati s srcem.« Njena potrpežljivost je bila poplačana, ko ji je sin začel razkrivati svoja čustva.

15. Na kaj naj bi mislili glede razvedrila?

¹⁵ Otroci pa potrebujejo tudi »čas smejanja [. . .] in čas plesanja [skakanja, NW]«, torej čas za razvedrilo. (Propovednik 3:1, 4; Zaharija 8:5) Razvedrilo zelo koristi, kadar si starši in otroci zanj vzamejo čas skupaj. Žalostno pa je to, da v mnogih domovih razvedriti se pomeni gledati televizijo. Že res, da so nekatere televizijske oddaje morda zabavne, toda mnoge uničujejo dobre vrednote. Poleg tega pa gledanje televizije vse prerado uduši komunikacijo v družini. Zakaj ne bi zato raje z otroki počeli kaj ustvarjalnega? Denimo peli, se igrali, družili s prijatelji ali pa obiskovali kakšne lepe kraje. Takšne dejavnosti namreč spodbujajo komunikacijo.

16. Kaj naj bi starši naučili otroke o Jehovu in kako naj bi to naredili?

¹⁶ Bodite mu učitelj. »Vcepljaj jih [te besede] svojemu sinu,« pravi Jehova. Iz sobesedila pa lahko razvidite, kaj in kako ga učiti. Najprej morate sami ‚ljubiti GOSPODA, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje moči‘. (5. Mojzesova 6:5) Nato pa »te besede [. . .] vcepljaj«. Otroke poučujte s ciljem, da v njih vzgojite to, da bodo iz vse duše ljubili Jehova in njegove zakone. (Primerjaj Hebrejcem 8:10.) Beseda »vcepljati« pomeni vedno znova učiti. Potemtakem vam Jehova naroča, da lahko otrokom pri oblikovanju bogovdane osebnosti pomagate predvsem tako, da jim o njem stalno, vztrajno pripovedujete. K temu spada tudi to, da z njimi redno preučujete Biblijo.

17. Kaj naj bi starši vzgojili v otroku? Zakaj?

¹⁷ Večina staršev dobro ve, da prodreti z informacijo v otrokovo srce ni ravno lahko. Apostol Peter je sokristjane spodbujal: »Ker ste torej pravkar rojeni otroci, zakoprnite po pristnem duhovnem mleku.« (1. Petrov 2:2, EI) Beseda »zakoprnite« daje vedeti, da ljudje navadno niso že kar po naravi lačni duhovne hrane. Zato bi bilo staršem morda treba ugotoviti, kako naj otroku privzgojijo takšno koprnenje.

18. Katere Jezusove učne metode naj bi starši posnemali?

¹⁸ Jezus je poslušalcem segal do srca s ponazorili. (Marko 13:34; Lukež 10:29–37) Ta učna metoda je pri otrocih še zlasti učinkovita. Učite jih biblijska načela z živimi, zanimivimi zgodbicami, morda z zgodbami iz izdaje Moja knjiga biblijskih zgodb.a Pritegnite otroke, da bodo sodelovali. Naj uporabijo svoje ustvarjalne sposobnosti ter naj biblijske dogodke narišejo in odigrajo. Poleg tega je Jezus segal tudi po vprašanjih. (Matevž 17:24–27) Posnemajte to njegovo metodo pri družinskem preučevanju. Namesto da kak Božji zakon samo navedete, raje denimo vprašajte: Zakaj nam je Jehova dal ta zakon? Kaj se bo zgodilo, če se bomo ravnali po njem? Kaj pa se bo zgodilo, če se ne bomo? Takšna vprašanja otroku pomagajo logično sklepati in uvidevati, da so Božji zakoni uporabni in dobri. (5. Mojzesova 10:13)

19. Katerih velikih prednosti so deležni otroci, če starši pri ukvarjanju z njimi poslušajo biblijska načela?

¹⁹ S tem, da ste svojemu otroku vzornik, tovariš, učitelj in ta, ki z njim komunicira, mu že vse od ranih let lahko pomagate navezovati oseben odnos z Bogom Jehovom. Ta odnos bo vašega otroka spodbujal, da bo kot kristjan srečen. Prizadeval si bo živeti po svoji veri tudi takrat, ko se bo srečeval s pritiskom vrstnikov in skušnjavami. Vselej mu pomagajte, da bo cenil ta dragoceni odnos. (Pregovori 27:11)

20. Kaj je discipliniranje in kako naj bi bilo to videti v praksi?

²⁰ Discipliniranje je vzgoja, ki korigira misli in srce. Otroci to nenehno potrebujejo. Pavel očetom svetuje, naj »vzrejajo [svoje otroke] v Jehovovi disciplini in umski uravnavi«. (Efežanom 6:4, NW) Starši pa bi morali disciplinirati v ljubezni, kakor to dela Jehova. (Hebrejcem 12:4–11) Discipliniranje iz ljubezni lahko poteka tudi v obliki logičnega dopovedovanja. Zato nam je tudi naročeno, naj ,discipliniranje poslušamo‘. (Pregovori 8:33, NW) Kako pa naj bi disciplinirali?

21. Katera načela naj bi starši imeli na umu, kadar disciplinirajo svoje otroke?

²¹ Nekateri starši menijo, da disciplinirati otroke pomeni zgolj žugati jim, jih oštevati ali celo žaliti. Toda Pavel na to temo takole svetuje: »Očetje, ne grenite svojih otrok.« (Efežanom 6:4, EI) Vse kristjane tudi spodbuja, naj bodo ‚krotki do vseh in [naj] nasprotnike krotko vzgajajo‘. (2. Timoteju 2:24, 25, EI) Kadar torej krščanski starši svoje otroke disciplinirajo, se sicer zavedajo, da ne smejo popuščati, vendar skušajo pri tem upoštevati tudi te besede. Seveda pa včasih ne zadostuje samo dopovedovati z besedo in je treba otroka tudi kako kaznovati. (Pregovori 22:15)

22. Kaj naj bi dali otroku razumeti, če ga je že treba kaznovati?

²² Pri različnih otrocih je treba tudi disciplino različno uveljavljati. Nekateri se ne ‚poboljšajo z golimi besedami‘. Takšnim utegne to, da jih starši tu in tam kaznujejo zaradi neubogljivosti, rešiti celo življenje. (Pregovori 17:10; 23:13, 14, NW; 29:19) Seveda pa bi moral otrok razumeti, zakaj je kaznovan. »Šiba in svaritev dajeta modrost.« (Pregovori 29:15, EI; Job 6:24) Kaznovanje pa ima tudi svoje meje. Jehova je svojemu ljudstvu rekel: »Strahoval te bom zmerno.« (Jeremija 46:28b) Biblija nikakor ne odobrava tega, da bi starši otroke tepli v jezi ali pa jih pretepali tako hudo, da bi jim od tega ostale modrice ali celo rane. (Pregovori 16:32)

23. Kaj naj bi bil otrok zmožen sprevideti, kadar ga starši kaznujejo?

²³ Ko je Jehova svoje ljudstvo svaril, da jih bo naučil discipline, je najprej rekel: »Ne boj [se], [. . .] zakaj jaz sem s teboj!« (Jeremija 46:28a, EI) Podobno tudi starši nikoli ne bi smeli z nobenim, še tako primernim discipliniranjem pri otroku povzročiti, da bi se počutil zavrženega. (Kološanom 3:21, EI) Namesto tega bi moral otrok čutiti, da ga roditelj disciplinira zato, ker je ‚z njim‘, na njegovi strani.

24., 25. Pred katero odvratno pretnjo je treba danes ščititi otroke?

²⁴ Mnogim odraslim je otroštvo ostalo v spominu kot nekaj lepega. Spominjajo se tistega prijetnega občutka varnosti, gotovosti, da bosta starša poskrbela zanje, pa naj bi prišlo kar koli. Starši bi vsekakor radi, da bi se otroci počutili tako, toda v tem sprevrženem svetu je zaščititi otroke težje kot kdaj prej.

²⁵ V zadnjih letih otrokom vse bolj preti nekaj izrazito odvratnega, namreč spolno nadlegovanje. V Maleziji so se poročila o nadlegovanju otrok v desetih letih kar početverila. V Nemčiji je vsako leto spolno zlorabljenih kakih 300.000 otrok, v neki južnoameriški državi pa izsledki neke raziskave odkrivajo, da se to število po ocenah vsako leto vrti okrog 9,000.000! Žalostno pa je to, da je večina teh otrok žrtev nadlegovanja v svojem lastnem domu, žrtev ljudi, katere poznajo in jim zaupajo. Otroci pa bi vendarle morali imeti močno obrambo v svojih starših. Kako jih ti lahko ščitijo?

26. Kako je med drugim mogoče obvarovati otroke in kako lahko otroka zaščiti spoznanje?

²⁶ Izkušnje odkrivajo, da so nadlegovanju še zlasti izpostavljeni otroci, ki so slabo poučeni o spolnosti. Zato je prvi preventivni korak ta, da starši poučijo otroka že, ko je ta še majhen. Spoznanje namreč lahko človeka obvaruje »slabega pota, mož, ki spačenosti govoré«. (Pregovori 2:10–12) Kakšno spoznanje? Spoznanje biblijskih načel o tem, kaj je nravstveno prav in kaj ne. Pa tudi spoznanje o tem, da nekateri odrasli počenjajo slabe reči in da mlademu človeku ni treba ubogati, kadar ga kdo napeljuje k čemu neprimernemu. (Primerjaj Daniel 1:4, 8; 3:16–18.) Ni dovolj, da ga o tem poučite le v enem samcatem pogovoru. Večini manjših otrok je treba to, kar jih želimo naučiti, večkrat ponoviti, da si to potem dobro zapomnijo. Ko pa otroci nekoliko odrastejo, je prav, da oče ljubeče spoštuje hčerino pravico do zasebnosti, mati pa sinovo, s čimer bosta še okrepila otrokov občutek za to, kaj je spodobno in prav. Seveda pa je ena od najboljših zaščit pred zlorabo otrok ta, da vi, starši, skrbno pazite nanje.

27., 28. Kdo je staršem največji Vir pomoči, kadar stojijo iz oči v oči z izzivom, kako vzgajati otroka?

²⁷ Vzgajati otroka od detinstva je res velik izziv, toda vernim staršem se z njim ni treba spoprijemati samim. Davno, v dneh sodnikov, je živel moški po imenu Manoah. Ta je, ko je zvedel, da bo postal oče, prosil Jehova, naj mu da navodila, kako naj vzreja otroka. In Jehova je njegove molitve uslišal. (Sodniki 13:8, 12, 24)

²⁸ Podobno lahko tudi danes verni starši, ki vzgajajo otroke, govorijo z Jehovom v molitvi. Ni lahko biti roditelj, a prinese lahko veliko poplačilo. Neki krščanski par s Havajev pravi: »Vse morate narediti v prvih dvanajstih letih, predno nastopijo tista težavna najstniška leta. In če ste si pridno prizadevali v praksi uporabljati biblijska načela, bo nastopil tudi čas radosti in miru, ko se bo vaš otrok odločil, da hoče iz vsega srca služiti Jehovu.« (Pregovori 23:15, 16) In ko se bo vaš otrok odločil za to, boste tudi vi iz prepolnega srca vzkliknili: »Jehovova dediščina so sinovi [in hčere].«