Preučevanje Biblije v živalskem vrtu!

PRED nedavnim si je naša družina za tedensko biblijsko razpravo izbrala precej neobičajno mesto – emenski živalski vrt blizu našega doma na Nizozemskem. Za to smo imeli zelo dober razlog, ki vam bo kmalu postal jasen.

Tako kot mnoge krščanske družine po vsem svetu, imamo tudi mi tedensko biblijsko preučevanje. Med njim pogosto beremo o živalih, ki jih Biblija uporablja kot simbole dobrih in slabih lastnosti. Spraševali smo se, ali bi te živali lahko še bolje spoznali, in se odločili, da se kot družina potrudimo za to. Vsakemu družinskemu članu je bila dodeljena določena žival in prosili smo ga, da v izdajah, kot so Insight on the Scriptures in vezani letniki Stražnega stolpa ter Prebudite se!, poišče podatke o njej.

Ko smo se bližali vhodnim vratom emenskega živalskega vrta, so oči najinih otrok, Mari-Claire, Charisse in Pepijna, žarele od pričakovanja. Videli bomo krokodile, medvede, zebre, mravlje in morda še več živali, o katerih beremo v Bibliji. Toda najprej naj vam povem kaj o tem edinstvenem živalskem vrtu.

Nobenih kletk, nobenih pregrad

Noorder Dierenpark, kot se v holandščini imenuje emenski zoološki vrt, je prav poseben živalski vrt, postavljen po sodobnih principih. Tu ne boste nobene živali našli v kletki ali za pregrado. Ravno nasprotno, v Emmenu so naredili vse, da bi živali pripeljali v okolje, ki čimbolj spominja na njihovo naravno bivališče. »Tu je za ograjo prej obiskovalec kakor pa žival,« pripoveduje nasmejani Wijbren Landman, eden biologov tega parka.

»Živali niso razvrščene po vrstah, ampak glede na kraj, od koder prihajajo. Zaradi tega smo v tej prostrani afriški savani, ki jo vidite tu, zbrali kar največ živali, ki so skupaj tudi v divjini.« In res, tam jih vidimo – najvišje živali na svetu, dolgovrate žirafe, ki lahko zrasejo do višine 6 metrov. Skupaj so s skokonogimi gazelami, z impalami, zebrami, gnuji, elipsastimi obvodnimi antilopami in s celo nekaj nosorogi.

Toda Wijbren nam mora o emenski savani povedati še več: »Tukaj imajo živali toliko prostora, da se nikoli ne čutijo omejene. Pripravili pa smo tudi nekaj ubežnih poti. Ali vidite tiste velike skale tam čez? Med njimi lahko skokonoge gazele najdejo zavetje, tako da jih nosorogi ne morejo nadlegovati. Tisti hrib tam pa živalim omogoča, da ena drugi popolnoma zginejo iz dogleda. Toda večino časa živali komaj zaznavajo navzočnost ena druge. To v resnici ne preseneča, saj si svoje naravno okolje v Afriki delijo že tisoče let.«

Žejne zebre

»Glejte! Zebre!« Charissa je vsa vznemirjena. O zebrah je opravila nekaj zanimivih raziskav. »Proge tako zelo zvijajo obliko in enotnost obrisa zeber, da celo ostrovidni domačini pogosto ne vedo, da so navzoče, pa so oddaljene samo 40–50 metrov. Njihovi ostri čutili za vid in vonj, kakor tudi zmožnost, da hitro tečejo – celo hitreje od 60 kilometrov na uro – jih ščitijo pred mesojedimi živalmi. Kot omenja Psalm 104:11, si ,[redno, NW] gase svojo žejo‘. Zato jih le redkokdaj najdemo več kot 8 kilometrov oddaljene od vode.« Nato je še dodala: »Tudi mi si moramo redno gasiti našo duhovno žejo, tako da ostanemo povezani z občino, preučujemo Biblijo in obiskujemo shode.«

Pustili smo afriško savano za sabo in odšli proti enemu največjih plenilcev na zemlji, aljaškemu rjavemu medvedu, kodiaku. Ta največji med vsemi medvedi lahko zraste tudi do 3 metrov in tehta do 780 kilogramov. Da bi bila ograda medvedov kar najbolj naravna, so jo lepo posejali s potoki in z velikimi skalami. Medved kodiak je orjaški sorodnik sirijskega rjavega medveda, ki je v biblijskih časih živel v Izraelu. Kot je ugotovila Mari-Claire, se medvedi preživljajo z raznoliko hrano. Hranijo se z rastlinskimi listi in koreninami, pa tudi s sadjem, z jagodami, lešniki, jajci, mrčesom, ribami, glodalci in temu podobnim. Še posebej pa imajo radi med. Pastirji so se v starem Izraelu morali varovati pred plenjenji medvedov, kadar je bilo rastlinske hrane za te malo. Tako se je David v mladosti moral pogumno upreti takšnemu napadu, da bi zavaroval očetovo čredo. (1. Samuelova 17:34–37)

»Iz nozdrvi se mu vali dim«

Toda tu je še več živali, ki jih vsekakor želimo videti. Ondan smo pri biblijskem preučevanju naleteli na »leviatana«, krokodila. Najprej ga je Pepijn opisal kot ,neko vrsto ribe, a zelo velike‘! Ker so krokodili zelo občutljivi na temperaturne spremembe, so jih nastanili v afriškem bivališču, kjer se vzdržuje tropsko klimo. Ko vstopimo, v nas udarita vročina in vlaga, ki nam orosi očala. Poleg tega se moramo privaditi še na temo. Ko stopamo po viseči brvi, nenadoma zagledamo par velikih krokodilov, ki, kot se zdi, držita oblast nad blatom na obeh straneh brvi. Tam ležita tako negibno, da Pepijn takoj izjavi: »Nista prava!«

Krokodili sodijo med največje obstoječe plazilce. Nekateri lahko dosežejo dolžino 6 metrov in tehtajo do 900 kilogramov. Moč njihovih čeljusti je izredna – celo razmeroma majhen krokodil, ki tehta le 50 kilogramov, je sposoben pokazati moč, ki je enakovredna moči preko 700 kilogramov. Ko se krokodil po potopitvah dvigne na površje ter skozi nosnici nenadoma izpuhne zrak, lahko to naredi pršec, ki bi v siju jutranjega sonca prav lahko bil »svetlobni žarek« (NW) in ,valeči se dim iz nozdrvi [nosnic, NW]‘, kar opisuje Jobova knjiga. (Job 41:1, 18–21)

»Previdni kakor kače«

Komaj smo pustili krokodile za sabo, smo v temi – na srečo za steklenimi šipami – opazili številne primerke bitij, ki jih Biblija uporablja kot simbol želenih in neželenih lastnosti. Govorimo o kači, prvi živali, ki jo Biblija omenja po imenu. (1. Mojzesova 3:1) Jezus je njeno previdnost uporabil kot primer, ko je svoje učence opominjal glede vedenja med volkovom podobnimi nasprotniki. (Matevž 10:16) Seveda pa je kača običajno identificirana s ,staro kačo‘, Satanom Hudičem, ki ga Drugi list Korinčanom 11:3 opisuje, da je varljiv in zvijačen kakor le-ta. (Razodetje 12:9)

»Pojdi k mravlji [. . .] in uči se modrosti«

Zagledamo veliko mravljišče, dom treh kolonij listark ali krojaških mravelj, česar v živalskem vrtu običajno ne vidimo. Te so vrtičkarice med mravljami. Izza steklene šipe lahko opazujemo kolonijo; to nam omogoča preučevanje življenjskih navad teh bitjic. Mravlje nas zanimajo, ker jih Biblija uporablja kot primer marljivosti in instiktivne modrosti. (Pregovori 6:6)

Wijbren Landman je strokovnjak za mrčes. Sam pojasnjuje: »Ocenjujejo, da na zemeljski površini pridno dela milijon krat milijarda mravelj, kar pomeni, da jih na vsakega človeka pride nič manj kot 200.000! Med 15.000 vrstami, ki jih najdemo raztresene po vseh celinah, razen na polarnih regijah, nista niti dve enaki. Gradijo različne domove, jedo raznoliko hrano, toda vse so bolj ali manj enako organizirane.

Krojaške mravlje gojijo užitne glive, tako kot ljudje gobe. Kot lahko opazimo, to delajo pod zemljo, hrana za glive pa prihaja od zgoraj. Mravlje delavke ves dan pridno nosijo liste v svoja gnezda. Splezajo na drevo ali grm in izberejo list. Potem svoje čeljusti uporabijo kot škarje, hitro odrežejo polkrožne dele lista ter jih nato v procesiji odnesejo v gnezdo, držijo pa jih kot nekakšen sončnik nad glavami. To pojasnjuje njihovo drugo ime, mravlje s sončniki. Režejo tako hitro, da v Južni in Srednji Ameriki grmovja ali drevesa popolnoma ogolijo v nekaj urah. Nič čudnega zato, da tam niso zelo priljubljene! V gnezdu druge delavke dele listov najprej očistijo, potem pa prežvečijo. Končna kašasta snov se pomeša z encimi in aminokislinami, ki jih mravlje izločajo. Šele sedaj je ta kaša pripravljena za hranitev užitnih gliv, tako se zagotovi, da se z njimi stalno oskrbuje vsa kolonija.«

Zapustili smo to mesto mravelj, zelo prevzeti nad modrostjo in ustvarjalnostjo, ki ju vidimo pri neskončni raznolikosti stvarjenj. Je že pozno popoldan in vrniti se moramo domov. Toda tu je še veliko tega, kar lahko vidimo. Obiskali nismo sov (Izaija 13:21), uhatih tjulnjev (NW) (2. Mojzesova 35:23), nilskih ali povodnih konjev (,behemotov‘, Job 40:15), nojev (Jeremija 50:39) oziroma še mnogo drugih tu živečih živali, ki jih Biblija omenja. Vsako je vredno preučiti. Zagotovo bomo še obiskali emenski živalski vrt! (Prispevek)

[Navedba vira slike na strani 16]

Noj: Yotvatah Nature Reserve