BIBLIJSKO GLEDIŠČE
Kakšen je smisel življenja
»DARVINISTI POJASNJUJEJO, DA JE NARAVNI IZBOR ZADOSTNA RAZLAGA ZA ORGANSKO ŽIVLJENJE. VENDAR JE VIDETI ŽE KAR ZDRAVORAZUMSKO, DA ČE NEKI ORGANIZEM NAPREDUJE K VEČJI KOMPLEKSNOSTI, SAMOZAVESTI IN INTELIGENCI, POTEM JE TO ZATO, KER SO TE LASTNOSTI ZAŽELENE.« (DYLAN THOMAS, 1914–53, VELŠKI PESNIK IN PISATELJ)
ISKANJE smisla življenja ni novo. Stoletja je prevzemalo misli radovednih ljudi. Nedavna anketa je pokazala, da Novozelandčani o tem bolj razmišljajo kakor pa pred desetimi leti. Devetinštirideset odstotkov prebivalcev, starih 15 let in več, pravi poročilo, objavljeno v Listenerju, »je pogosto razmišljalo o smislu življenja«. To je porast v primerjavi z 32 odstotki, ki so tako odgovorili leta 1985, ko je bila izvedena podobna anketa.
Novozelandčani, kot je videti, izražajo občutke, ki jih imajo tudi ljudje drugih narodov. Listener nadaljuje: »Rastoča tendenca po tem, da se vprašujemo o pomenu našega obstajanja, lahko nakazuje, da smo sedaj bolj zaskrbljeni, kakor pa smo bili v 80-ih, manj smo gotovi, po kateri poti naprej.«
Očitno odgovori evolucionistov na univerzalno vprašanje Zakaj smo tukaj? vse večjega števila ljudi ne zadovoljuje. Ali lahko Biblija priskrbi moralni kompas, ki ga človek potrebuje, da bi našel smisel življenja?
»Glavna motivacijska sila«
Od vseh zemeljskih bitij edino človek premišljuje o smislu življenja. Ali veste zakaj? Biblija daje en razlog v Propovedniku 3:11. Glede Stvarnika pravi: »Ljudem je dal občutek za čas, pretekli in prihodnji.« (The New English Bible) Skoraj vse žive reči nagibajo k temu, da se oklepajo življenja, vendar pa je videti, da ima predstavo o času - preteklem, sedanjem in prihodnjem - le človek, v čemer je edinstven. Človek lahko razmišlja o preteklosti in gleda v prihodnost, zanjo načrtuje, da, ima celo močno željo, da bi bil tam. In lahko je tudi razočaran, kadar zaradi minljive narave svoje kratke življenjske dobe ne more uresničiti svojih sanj o prihodnosti.
Tako si človek sam postavlja vprašanja: Za-kaj sem tukaj? Kam grem? Psihiater Viktor Frankl je zapisal: »Prizadevanje človeka, da bi našel smisel življenja, je v njem glavna motivacijska sila. [. . .] Upam si reči, da v svetu ni nič takega, kar bi lahko komu tako učinkovito pomagalo preživeti, celo v najslabših razmerah, kakor je spoznanje, da življenje ima smisel.«
Jezus potrdi Salomonovo odkritje
Tudi ljudi iz starodavnosti je begala potreba po tem, da bi našli smisel življenja. Obrnimo strani zgodovine tri tisoč let nazaj, v izraelsko kraljestvo pod Salomonovim vladanjem. O Salomonu je kraljica iz Sabe dejala: »Resnična je bila beseda, ki sem jo slišala v deželi svoji o tvojih stvareh in o tvoji modrosti! Toda nisem hotela verjeti, dokler nisem prišla in sem s svojimi očmi videla vse. In glej, še polovice mi niso povedali: več imaš modrosti in dobrot, nego je bila govorica, ki sem jo slišala.« (1. kraljev 10:6, 7)
Kralj Salomon je v biblijski knjigi Propovednik obvestil svoje bralce o rezultatih poskusa, ki ga je naredil, da bi razjasnil smoter življenja. Bil je to poskus v priložnostih za uživanje življenja, kakršno se prilega tipičnemu kralju staroveškega Vzhoda. V drugem poglavju, vrstice 1-10, je slikovito opisal uživaško življenje, ki si ga danes težko zamišljamo. Poskusil je vse, kar glede gmotnega bogastva in mesenih užitkov ponuja življenje. Kakšna je bila njegova ugotovitev o pomenljivosti takih prizadevanj? Njegov odgovor bi moral vznemiriti pretirano samozavestne.
Ko se je ozrl po vseh teh rečeh, je bila njegova sodba pogosto negativna. Te reči so bile ničeve, izguba časa. Napisal je: »Potem sem se ozrl po vseh delih svojih, ki so jih storile roke moje, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra, in dobička ni pod solncem nobenega.« (Propovednik 2:11)
Sklenil je, da zemeljski užitki v najboljšem primeru prinašajo le začasno zadovoljstvo. Celo človeška modrost ne more človeka rešiti bolečine in tesnobe življenja.
Tudi Jezus Kristus je podobno sklenil, ko je, v odgovor na človekovo pretirano zaskrbljenost za gmotno dediščino, poslušajoči množici rekel: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« (Lukež 12:15)
Samo Bog Jehova lahko popolnoma premaga človeško šibkost v vsakodnevnem življenju in dá človekovim dejanjem razumen smoter. Tako je življenje brez Boga ničevo. Salomon je, kot je to zapisano v Propovedniku 12:13, pojasnil: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.«
Odkritje smisla življenja
Salomonovo mnenje, da se smisla življenja ne dá ločiti od zdravega strahu pred Bogom, je Jezus Kristus večkrat potrdil. Ko je Jezus navajal Božjo Besedo, je rekel: »Pisano je: ,Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih [Jehovovih, NW].‘« (Matevž 4:4; 5. Mojzesova 8:3) Da, če naj bi bilo življenje koga izpolnjeno, potem se duhovnega vidika nikakor ne sme ignorirati. Nadalje je Jezus o sebi rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« (Janez 4:34) To, da je ubogljivo služil svojemu nebeškemu Očetu, je bil vir radosti in zadovoljstva. Krepilo ga je in njegovemu življenju dalo smisel.
Ali je lahko življenje potemtakem povsem izpolnjeno brez Boga? Ne! Zanimivo, zgodovinar Arnold Toynbee je nekoč zapisal: »Pravi smisel višje religije je razširiti duhovne nasvete in resnice, ki so njeno bistvo, v toliko duš, kolikor jih lahko doseže, da bi tako bilo vsaki izmed teh duš omogočeno izpolniti človekov resnični smoter. Resnični smoter človeka je to, da poveličuje Boga in se ga veseli v večnost.« Prerok Malahija je izrazil Božje gledišče: »Tedaj se obrnete in boste videli razloček med pravičnim in brezbožnim, med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi.« (Malahija 3:18)
[Slika na strani 25]
Rodin, »Mislec«
[Vir slike]
Scala/Art Resource, N.Y.