Berite Božjo Besedo in Mu služite v resnici

»Uči me, GOSPOD [Jehova, NW], pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji.« (PSALM 86:11)

 1. Kaj bistvenega je prva številka te revije povedala o resnici?

JEHOVA pošilja luč in resnico. (Psalm 43:3) Poleg tega nam daje tudi sposobnost, da beremo njegovo Besedo, Biblijo, in se učimo resnico. V prvi številki te revije – julija 1879 – je pisalo: »Resnico, kot skromno rožico v pustinji življenja, obdaja bujno rastoč plevel zmote, ki jo je že skoraj zadušil. Da bi jo našli, morate biti vedno čuječi. Da bi videli njeno lepoto, morate odstraniti plevel zmote in robide pobožnjakarstva. Da bi bila vaša last, se morate prikloniti. Ne bodite zadovoljni z eno rožo resnice. Če bi ena zadostovala, jih potem ne bi bilo ustvarjenih več. Vedno zbirajte, vedno iščite.« Z branjem in preučevanjem Božje Besede si bomo pridobili točno spoznanje in bomo hodili v Njegovi resnici. (Psalm 86:11)

 2. Kakšen je bil rezultat, ko so Ezra in drugi Judom brali Božjo Postavo v starem Jeruzalemu?

² Po tem, ko je bilo jeruzalemsko obzidje leta 455 pr. n. š. ponovno zgrajeno, so duhovnik Ezra in drugi Judom brali Božjo Postavo. Temu je sledil radosten šotorski praznik in priznanje grehov, oboje pa so sklenili s »trdno zavezo«. (Nehemija 8:1–9:38) Takole beremo: »In čitali so knjigo [na glas, NW], postavo Božjo, razumljivo in razložili pomen, da se je prečitano razumelo.« (Nehemija 8:8) Nekateri domnevajo, da Judje niso povsem razumeli hebrejščine in da so zato prebrano preubesedovali v aramejščino. Toda besedilo ne kaže na to, da bi se zgolj razjasnjevalo jezikovne izraze. Ezra in drugi so razlagali Postavo, da bi ljudstvo lahko doumelo njena načela in jih udejanjalo. Tudi krščanske publikacije in shodi služijo temu, da bi »razložili pomen« Božje Besede. In enako delajo postavljeni starešine, ki so »usposobljeni za poučevanje« (NW). (1. Timoteju 3:1, 2; 2. Timoteju 2:24)

Trajne koristi

 3. Kakšne koristi si lahko naberemo iz branja Biblije?

³ Kadar krščanske družine berejo Biblijo skupaj, bodo verjetno izkusile trajne koristi. Tako se bodo seznanile z Božjimi zakoni in spoznale resnico o naukih, prerokbah in drugih temah. Potem ko družina prebere kak odlomek iz Biblije, lahko poglavar družinske skupnosti vpraša: Kako bi to moralo vplivati na nas? Kako se to sklada z drugimi biblijskimi nauki? Kako lahko te misli uporabimo pri oznanjevanju dobre novice? Družina bo z branjem Biblije dobila še večji uvid, če bo z Watch Tower Publications Index ali drugimi kazali stvari raziskala. Koristno je tudi raziskovanje z zvezkoma Insight on the Scriptures.

 4. Kako naj bi Jozue praktično uporabil navodilo, zapisano v Jozuetovi knjigi 1:8?

⁴ Načela iz Svetega pisma nas lahko v življenju vodijo. In še več, branje in preučevanje ,svetih pisem nas lahko zmodri za zveličanje‘. (2. Timoteju 3:15) Če dovolimo, da nas Božja Beseda vodi, bomo še naprej hodili v Njegovi resnici, naše pravične želje pa bodo uresničene. (Psalm 26:3; 119:130) Vendar pa moramo razumevanje iskati, kot ga je iskal Mojzesov naslednik Jozue. »Knjiga postave« naj ne bi šla od njegovih ust in naj bi jo bral dan in noč. (Jozue 1:8) To, da Jozue ni smel dovoliti, da gre »knjiga postave« od njegovih ust, je pomenilo, da drugim ni smel nehati govoriti o njenih razsvetljevalnih rečeh. Brati Postavo dan in noč pa je pomenilo, da je moral Jozue meditirati o njej, jo preučevati. Apostol Pavel je podobno spodbujal Timoteja, naj ,premišljuje‘ – meditira – o svojem vedenju, strežbi in poučevanju. Timotej je moral kot krščanski starešina še posebej paziti, da je bilo njegovo življenje zgledno in da je poučeval svetopisemsko resnico. (1. Timoteju 4:15)

 5. Kaj je treba, da bi našli Božjo resnico?

⁵ Božja resnica je neprecenljiv zaklad. Da bi jo našli, moramo kopati po Svetem pismu oziroma ga vztrajno preiskovati. Le kot otrokom podobni učenci Velikega učitelja bomo dobili modrost in razumeli spoštovanja poln Jehovov strah. (Pregovori 1:7; Izaija 30:20, 21) Seveda bi si morali resničnost besed potrditi svetopisemsko. (1. Petrov 2:1, 2) Berejski Judje »so bili bolj prijazni od tistih v Tesaloníki. Z veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo in vsak dan [skrbno, NW] preiskovali svete spise, če je to [kar je rekel Pavel] res tako.« Berejci zaradi takšnega ravnanja niso bili pokarani, ampak pohvaljeni. (Dejanja 17:10, 11, EI)

 6. Zakaj je lahko Jezus pokazal, da določenim Judom preiskovanje Svetega pisma ni nič koristilo?

⁶ Jezus je nekaterim Judom rekel: »Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, in ta so, ki pričajo zame; a nočete priti k meni, da bi imeli življenje.« (Janez 5:39, 40) Sveto pismo so preiskovali s pravim namenom, to je, da bi jih le-to vodilo v življenje. V Svetem pismu so bile res zapisane mesijanske prerokbe, ki so opozarjale na Jezusa kot sredstvo za dosego življenja. Toda Judje so ga zavrnili, zato jim preiskovanje Svetega pisma ni nič koristilo.

 7. Kaj je treba, da bi rastli v razumevanju Biblije, in zakaj?

⁷ Da bi rastli v razumevanju Biblije, potrebujemo vodstvo Božjega duha oziroma dejavne sile. »Duh vse preiskuje, tudi globočine Božje«, tako da pojasnjuje njihov pomen. (1. Korinčanom 2:10) Tesaloniški kristjani so se morali ,prepričati o vsem‘ (NW) iz katerih koli prerokb, ki so jih slišali. (1. Tesaloničanom 5:20, 21) Ko je Pavel (okoli 50. n. š.) pisal Tesaloničanom, je bil Matevžev evangelij edini del Grških spisov, ki je že bil napisan. Torej so se Tesaloničani in Berejci lahko prepričali o vsem najverjetneje s preverjanjem Septuaginte, grškega prevoda Hebrejskih spisov. Morali so brati in preučevati Sveto pismo, to pa moramo delati tudi mi.

Bistveno za vse

 8. Zakaj bi se morali postavljeni starešine odlikovati v biblijskem spoznanju?

⁸ Postavljeni starešine bi se morali odlikovati v biblijskem spoznanju. Morajo biti »usposobljeni za poučevanje« in se ,trdno držati zanesljive besede‘. Nadzornik Timotej naj bi ,prav ravnal z besedo resnice‘. (1. Timoteju 3:2; Titu 1:9, EI; 2. Timoteju 2:15) Mati Evnika in babica Loida sta ga že od detinstva učili sveta pisma in vanj vtisnili »nelicemersko vero«, čeprav je bil njegov oče nevernik. (2. Timoteju 1:5; 3:15) Verujoči očetje naj bi vzgajali svoje potomce »s svarjenjem in umskim uravnavanjem Jehovovim« in še posebej starešine, ki so očetje, morajo imeti ,verne otroke, ki niso nepokorni ali na glasu razuzdanosti‘. (Efežanom 6:4, NW; Titu 1:6) Torej bi morali potrebo po branju, preučevanju in udejanjanju Božje Besede jemati ne glede na svoje okoliščine zelo resno.

 9. Zakaj preučevati Biblijo skupaj s sokristjani?

⁹ Biblijo pa bi morali preučevati tudi skupaj s soverniki. Pavel je želel, da bi tesaloniški kristjani o njegovem nasvetu razpravljali med seboj. (1. Tesaloničanom 4:18) Da bi si izostrili svoje razumevanje resnice, je najboljše, da se nam pri preiskovanju Svetega pisma pridružijo še drugi predani učenci. Kako resničen je pregovor: »Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.« (Pregovori 27:17) Železno orodje lahko zarjavi, če se ga ne uporablja in ostri. Podobno se moramo tudi mi redno shajati in ostriti drug drugega, in sicer tako, da si delimo spoznanje, ki smo ga dobili z branjem, preučevanjem in meditiranjem o Božji Besedi resnice. (Hebrejcem 10:24, 25) Poleg tega je to eden od načinov, po katerem se lahko prepričamo, da nam bliski duhovne luči koristijo. (Psalm 97:11; Pregovori 4:18)

10. Kaj pomeni hoditi v resnici?

¹⁰ Pri preučevanju Svetega pisma je primerno, da molimo k Bogu kot psalmist: »Pošlji luč svojo in resnico svojo, oni naj me vodita.« (Psalm 43:3) Če si želimo Božje odobravanje, moramo hoditi v Njegovi resnici. (3. Janezov 3, 4) To pomeni, da moramo ostati zvesti njegovim zahtevam ter mu služiti v zvestobi in iskrenosti. (Psalm 25:4, 5; Janez 4:23, 24) Jehovu moramo služiti v resnici, kakor je to razodeto v njegovi Besedi in razloženo v publikacijah ,zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW). (Matevž 24:45–47) Za to pa potrebujemo točno spoznanje o Svetem pismu. Kako bi torej morali brati in preučevati Božjo Besedo? Ali bi morali začeti pri Prvi Mojzesovi knjigi, 1. poglavju, 1. vrsti, in potem prebrati vseh 66 knjig? Da, vsak kristjan, ki ima na voljo celotno Biblijo v svojem jeziku, naj bi jo prebral od Prve Mojzesove knjige do Razodetja. Naš cilj pri branju Biblije in krščanskih publikacij pa bi moral biti, da si povečamo doumevanje velikega števila svetopisemskih resnic, ki jih je Bog dal na voljo po ,zvestem sužnju‘.

Berite Božjo Besedo na glas

11., 12. Zakaj je koristno, da se na shodih Biblija bere na glas?

¹¹ Kadar smo sami, lahko beremo potiho. V starih časih pa so ljudje, kadar so brali zase, to delali na glas. Zato je evangelizator Filip etiopskega evnuha slišal brati Izaijevo prerokbo, ko se je le-ta peljal na svojem vozu. (Dejanja 8:27–30) Hebrejska beseda, ki se prevaja z »brati«, v osnovi pomeni »klicati«. Zato tistim, ki na začetku s tihim branjem ne morejo doumeti prebranega, to ne bi smelo vzeti poguma, da ne bi vsake besede izgovarjali na glas. Najvažnejše je namreč to, da resnico spoznamo, in to z branjem Božje napisane Besede.

¹² Koristno je, da se na krščanskih shodih Biblija bere na glas. Apostol Pavel je sodelavca Timoteja spodbujal: »Bodi priden v [javnem, NW] branju, opominjanju, poučevanju.« (1. Timoteju 4:13) Kološanom pa je rekel: »Ko pri vas ta list preberete, dejte, da se bo bral tudi v cerkvi laodicejski, in list iz Laodiceje da boste tudi vi brali.« (Kološanom 4:16) In Razodetje 1:3 pravi: »Blagor mu, kdor bere [na glas, NW], in njim, ki slišijo besede prorokovanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu.« Torej bi moral javni govornik prebrati stavke iz Biblije, da bi potrdil tisto, kar govori občini.

Tematska metoda preučevanja

13. Katera je najbolj napredna metoda učenja biblijskih resnic in s čim si lahko pomagamo pri iskanju svetopisemskih stavkov?

¹³ Tematsko preučevanje je najbolj napredna metoda učenja svetopisemskih resnic. S konkordancami, ki navajajo biblijske besede abecedno s sobesedilom, glede na knjigo, poglavje in vrstico, laže najdemo stavke, ki se navezujejo na neko določeno temo. In te svetopisemske stavke lahko med seboj tudi povežemo, ker si Avtor Biblije ne nasprotuje. Kakih 40 mož je navdihnil s svetim duhom, da so napisali Biblijo v obdobju 16 stoletij. Tematsko preučevanje le-te je časovno preizkušen način učenja resnice.

14. Zakaj Hebrejske in Krščanske grške spise preučevati skupaj?

¹⁴ Cenjenje do biblijske resnice bi nas moralo vzgibati, da bi Krščanske grške spise brali in preučevali skupaj s Hebrejskimi spisi. Tako se bo razkrilo, kako so Grški spisi povezani z Božjim namenom, na hebrejskospisne prerokbe pa bo posvetila luč. (Rimljanom 16:25–27; Efežanom 3:4–6; Kološanom 1:26) Pri tem nam je lahko v veliko pomoč New World Translation of the Holy Scriptures. Pripravili so ga posvečeni Božji služabniki, ki so s pridom izkoristili povečano spoznanje o izvirnem besedilu Biblije, kakor tudi o njenem izvoru in idiomatičnih izrazih. Življenjskega pomena pa so tudi biblijskoučni pripomočki, ki jih je Jehova priskrbel po ,zvestem in preudarnem sužnju‘.

15. Kako bi dokazali, da je primerno navajati od tu in tam iz Biblije?

¹⁵ Nekateri morda pravijo: ,V vaših publikacijah je na tisoče navedkov iz Biblije, toda zakaj jih vzamete zdaj od tu zdaj od tam?‘ Publikacije se z navajanjem od tu in tam iz Biblijinih 66 knjig okoriščajo več navdihnjenih prič, da bi dokazale resničnost naukov. Tudi sam Jezus je uporabil to metodo poučevanja. V svojem govoru na gori je uporabil kar 21 navedkov iz Hebrejskih spisov. Ta pridiga vsebuje tri navedke iz Druge Mojzesove knjige, dva iz Tretje Mojzesove knjige, enega iz Četrte Mojzesove knjige, šest iz Pete Mojzesove knjige, enega iz Druge knjige kraljev, štiri iz Psalmov, tri iz Izaija in enega iz Jeremija. Ali je Jezus s tem ,hotel dokazati karkoli že‘? Ne, saj je ,učil, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji‘. To pa zato, ker je svoje nauke vedno podkrepil z avtoriteto Božje napisane Besede. (Matevž 7:29) Tako pa je delal tudi apostol Pavel.

16. Katere svetopisemske navedke je uporabil Pavel v Listu Rimljanom 15:7–13?

¹⁶ V svetopisemskem odlomku iz Lista Rimljanom 15:7–13 je Pavel navajal iz treh hebrejskospisnih delov – Postave, Prerokov in Psalmov. Pokazal je, da bodo Judje in Nejudje slavili Boga, zato bi kristjani morali sprejemati ljudi iz vseh narodov. Pavel je rekel: »Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo. Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zavoljo resnice Božje, da bi potrdil obljube, dane očetom, pogani [narodi, NW] pa da zavoljo usmiljenja proslavljajo Boga, kakor je pisano [v Psalmu 18:49]: ‚Zato te bom pripoznaval med [narodi] in imenu tvojemu prepeval‘. In zopet pravi [v Peti Mojzesovi knjigi 32:43]: ‚Veselite se, [narodi], ž njegovim ljudstvom‘. In zopet [v Psalmu 117:1]: ‚Hvalite Gospoda [Jehova, NW], vsi [narodi], in slavite ga, vsa ljudstva‘. In zopet Izaija [11:1, 10] pravi: ,Pride korenina Jesejeva in on, ki vstane, da gospoduje [narodom]; vanj bodo upali [narodi]‘. Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da ste prebogati v upanju, v moči svetega Duha.« Pavel je s to tematsko metodo pokazal, kako navajati svetopisemske stavke, da bi utemeljili biblijske resnice.

17. V skladu s katerim precedensom kristjani navajajo od tu in tam iz cele Biblije?

¹⁷ Apostol Peter je v svojem prvem navdihnjenem pismu uporabil 34 navedkov iz desetih knjig iz Postave, Prerokov in Psalmov. V svojem drugem pismu navaja šestkrat iz treh knjig. V Matevževem evangeliju je 122 navedkov iz knjig od Prve Mojzesove knjige do Malahija. Tako najdemo v 27 knjigah Grških spisov kar 320 neposrednih navedkov iz tega dela, kakor tudi na stotine drugih referenc k Hebrejskim spisom. V skladu s precedensom, ki ga je dal Jezus, za njim pa še njegovi apostoli, tudi današnji kristjani, kadar tematsko preučujejo kako svetopisemsko temo, navajajo od tu in tam iz cele Biblije. To je še posebej primerno v teh »zadnjih dneh«, ko se spolnjuje večji del Hebrejskih in Grških spisov. (2. Timoteju 3:1) ,Zvesti suženj‘ tako uporablja Biblijo v svojih publikacijah, toda k Božji Besedi nikoli nič ne dodaja, niti od nje ne odvzema. (Pregovori 30:5, 6; Razodetje 22:18, 19)

Vedno hodite v resnici

18. Zakaj ,hoditi v resnici‘?

¹⁸ Iz Biblije ne smemo vzeti nič, ker je celoten skupek krščanskih naukov v Božji Besedi »resnica« oziroma »resnica dobre novice«. Privrženost tej resnici – ,hoja‘ v njej – je bistvena za rešitev. (Galatom 2:5, NW; 2. Janezov 4, NW; 1. Timoteju 2:3, 4) Ker je krščanstvo »pot resnice«, postanemo s tem, ko pomagamo drugim pospeševati delo v njegov prid, »sodelavci za resnico«. (2. Petrov 2:2; 3. Janezov 8)

19. Kako lahko ,še naprej hodimo v resnici‘?

¹⁹ Da bi ,še naprej hodili v resnici‘, moramo brati Biblijo in se okoristiti duhovne pomoči, ki jo Bog daje po ,zvestem sužnju‘. (3. Janezov 4, NW) Storimo to za naše dobro in tako, da bomo lahko druge učili o Bogu Jehovu, Jezusu Kristusu in božanskem namenu. In bodimo hvaležni, da nam Jehovov duh pomaga, da bi razumeli Njegovo Besedo in Mu uspeli služiti v resnici.

Kako bi odgovorili?

◻ Naštejte nekaj trajnih koristi branja Biblije.

◻ Zakaj preučevati Biblijo skupaj s soverniki?

◻ Zakaj je pravilno navajati iz različnih delov skozi celotno Biblijo?

◻ Kaj pomeni, da ,hodimo v resnici‘ in kako lahko to delamo?

[Slika na strani 17]

Starši, učite svoje otroke o Svetem pismu

[Slika na strani 18]

Jezus je v svojem govoru na gori navajal iz različnih delov Hebrejskih spisov