»Vsak dan« živeti vredno svoje predanosti
»Če hoče kdo za menoj, naj se odpove sam sebi, si vsak dan naloži svoj križ [mučilni kol, NW] in hodi za menoj« (LUKEŽ 9:23, Janko Moder).
1. Kako lahko med drugim izmerimo, kako uspešni smo kot kristjani?
»ALI SMO bili res predani ljudje?« Po besedah Johna F. Kennedyja, petintridesetega predsednika Združenih držav Amerike, bi bil lahko odgovor na to vprašanje eden od dejavnikov, ki bi pomagal izmeriti uspešnost vladnih uslužbencev. S tem vprašanjem pa bi lahko preskusili še nekaj pomembnejšega, namreč, kako uspešni smo kot krščanski služabniki.
2. Kako neki slovar definira besedo »predanost«?
2 Kaj pa je predanost? Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary besedo definira kot »dejanje ali obred predanja božanskemu bitju ali sveti rabi«, »namenitev oziroma določitev česa za kak poseben namen« in kot »požrtvovalna vdanost«. John F. Kennedy je besedo očitno uporabil v pomenu »požrtvovalne vdanosti«. Kristjanu pa predanost pomeni še veliko več.
3. Kaj je krščanska predanost?
3 Jezus Kristus je svojim učencem naročil: »Če hoče kdo za menoj, naj se odpove sam sebi, si naloži svoj križ [mučilni kol, NW] in hodi za menoj« (Matevž 16:24, JM). Biti določen za božansko rabo ne pomeni preprosto kar nedeljskega bogočastja ali pa obiskovanja božjih hramov. To zajema človekov vsakodneven način življenja. Biti kristjan pomeni odpovedati se samemu sebi oziroma zatajiti samega sebe in služiti Bogu, kateremu je služil Jezus Kristus, Bogu Jehovu. Poleg tega si kristjan »mučilni kol« naloži tudi tako, da prenaša vsakršno trpljenje, ki bi lahko prišlo nadenj, ker je Kristusov sledilec.
Popoln zgled
4. Kaj je simboliziral Jezusov krst?
4 Jezus je, ko je bil na zemlji, nazorno prikazal, kaj vse predanost Jehovu obsega. Takole je izrazil svoje mnenje o tem: »Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil.« In še dodal: »Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo.« (Hebrejcem 10:5-7) Jezus je bil že ob rojstvu predan Jehovu, saj je bil član predanega naroda. Kljub temu pa se je na začetku svoje zemeljske službe krstil, s čimer je simboliziral svojo predstavitev Jehovu, da bo izpolnjeval njegovo voljo. Ta volja pa je pri njem obsegala tudi darovanje svojega življenja v odkupno žrtev. S tem je dal kristjanom zgled, da storijo, karkoli Jehova želi.
5. Kako je Jezus nazorno prikazal svoje zgledno stališče do gmotnih stvari?
5 Jezus je po krstu ubral življenjsko pot, ki ga je naposled pripeljala do žrtvene smrti. Ni ga zanimalo bogatenje ali lagodno življenje. Namesto tega se je osredinil na svojo službo. Živel je v skladu s tistim, kar je svetoval svojim učencem, namreč, naj ‚iščejo najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti‘ (Matevž 6:33). Saj je nekoč celo rekel: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo« (Matevž 8:20). Jezus bi lahko svoj pouk prikrojil tako, da bi od svojih privržencev zvabil denar. Lahko bi odšel na oddih, naredil krasno pohištvo, saj je bil tesar, ga prodal ter tako imel nekaj srebrnikov več. Toda svojih sposobnosti ni izrabljal za to, da bi si ustvaril gmotno blaginjo. Ali kot predani Božji služabniki posnemamo Jezusa in na gmotne stvari pravilno gledamo (Matevž 6:24-34)?
6. Kako lahko posnemamo Jezusa v tem, da smo požrtvovalni, predani Božji služabniki?
6 Jezus ni stremel za svojimi koristmi; na prvo mesto je dal službo Bogu. Tri leta in pol, ki jih je preživel v svoji javni službi, so bila leta požrtvovalnosti. Nekoč, ko je bil za njim težek dan, časa si ni vzel niti za hrano, je voljno učil ljudi, ki so bili »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Matevž 9:36; Marko 6:31-34). Čeprav »truden od pota«, je ogovoril Samarijanko, ki je prišla k Jakobovem studencu v Siharju (Janez 4:6, 7, 13-15). Dobro drugih je dal vedno pred svoje lastno (Janez 11:5-15). Tudi mi lahko posnemamo Jezusa, tako da velikodušno žrtvujemo svoje koristi ter služimo Bogu in drugim (Janez 6:38). Če bomo razmišljali, kako bi lahko zares ugodili Bogu, namesto da storimo le najmanj od tistega, kar se zahteva, bomo živeli vredno predanosti.
7. Kako lahko posnemamo Jezusa v tem, da vedno dajemo čast Jehovu?
7 Jezus ni nikakor hotel obrniti pozornosti nase, ko je pomagal ljudem. Predal se je Bogu, da bo delal njegovo voljo. Zato je vselej zagotavljal, da gre čast za vse, kar je storil, njegovemu Očetu, Jehovu. Ko ga je tako neki vplivni človek nagovoril z »dobri učitelj«, in s tem besedo »dobri« rabil za naziv, ga je Jezus pokaral: »Nihče ni dober razen Boga.« (Lukež 18:18, 19, EI; Janez 5:19, 30) Ali tudi mi kakor Jezus nemudoma preokrenemo čast s sebe na Jehova?
8. a) Kako se je Jezus kot predan človek ločil od sveta? b) Kako naj bi ga posnemali?
8 Jezus je vse svoje predano življenje na zemlji dokazoval, da je samega sebe določil za božjo službo. Ostal je čist, da se je tako lahko daroval v odkupnino kot ‚brezhibno in brezmadežno jagnje‘ (1. Petrov 1:19; Hebrejcem 7:26). Držal se je vseh zapovedi mojzesovske postave in tako izpolnil postavo (Matevž 5:17; 2. Korinčanom 1:20). Živel je tudi v skladu s tem, kar je sam učil o morali (Matevž 5:27, 28). Nihče ga ni mogel po pravici obtožiti slabih nagibov. Prav zares je »sovražil krivico« (Hebrejcem 1:9). Zato posnemajmo kot Božji sužnji Jezusa in ohranimo svoje življenje, celo nagibe čiste v Jehovovih očeh.
Svarilni zgledi
9. Na kateri svarilni zgled je Pavel opozoril in zakaj bi ga mi morali preiskati?
9 Čisto drugačen od Jezusovega pa je svarilen zgled Izraelcev. Celo potem, ko so izjavili, da bodo storili vse, kar jim bo Jehova naročil, niso izpolnjevali njegove volje (Daniel 9:11). Apostol Pavel je spodbudil kristjane, naj se iz tega, kar je zadelo njih, nekaj naučijo. Oglejmo si zato nekatere dogodke, na katere je Pavel opozoril v svojem Prvem listu Korinčanom in poglejmo, katerih nevarnosti se morajo ogibati današnji predani Božji služabniki (1. Korinčanom 10:1-6, 11).
10. a) Kako so si Izraelci ‚želeli hudo‘? b) Zakaj so Izraelci takrat, ko so se drugič pritoževali nad hrano, nosili večjo odgovornost in kaj se lahko mi naučimo iz tega svarilnega zgleda?
10 Pavel nas najprej svari, naj ne ‚želimo hudega‘ (1. Korinčanom 10:6). Ob tem se lahko spomnite, kako so se Izraelci nekoč pritoževali, češ da morajo jesti samo mano, in kako jim je Jehova nato poslal prepelice. Nekaj podobnega se je zgodilo že kakšno leto prej v Sinski puščavi, malo pred tem, predno so izjavili svojo predanost Jehovu (2. Mojzesova 16:1-3, 12, 13). Pa le razmere niso bile povsem enake. Ko je Jehova Izraelcem prvič priskrbel prepelice, jih za godrnjanje ni poklical na odgovornost. Tokrat pa je bilo drugače. »Še je bilo meso med njih zobmi, še ni bilo požrto, ko se vname srd GOSPODOV zoper ljudstvo, in GOSPOD udari ljudstvo s silno veliko šibo.« (4. Mojzesova 11:4-6, 31-34) Kaj se je spremenilo? Zdaj so bili predan narod, zato so bili odgovorni za svoja dejanja. Čeprav so obljubili, da bodo storili vse, kar jim bo Jehova zapovedal, pa so premalo cenili njegove priprave, kar jih je pripeljalo do tega, da so se nad njim pritoževali! Podobno je s pritoževanjem nad Jehovovo mizo danes. Tudi danes namreč nekateri ne cenijo Jehovovih duhovnih priprav po »zvestem in preudarnem sužnju« (NW) (Matevž 24:45-47). Vendar ne pozabimo: naša predanost zahteva, da z vso hvaležnostjo ohranimo v mislih, kaj je Jehova že storil za nas, in da sprejmemo duhovno hrano, ki jo pripravlja.
11. a) Kako so Izraelci omadeževali čaščenje Jehova z malikovalstvom? b) Kako se lahko tudi mi vdamo neke vrste malikovalstvu?
11 Pavel dalje svari: »Tudi ne bodite malikovalci kot nekateri njih« (1. Korinčanom 10:7). Pavel je tu očitno meril na čaščenje teleta, čemur so se Izraelci vdali takoj zatem, ko so na gori Sinaj sklenili zavezo z Jehovom. Morda boste rekli: ‚Malikovanju se pa že ne bi vdal, saj sem predan Jehovov služabnik.‘ Toda ne pozabimo, da se Izraelcem ni prav nič zazdelo, da so se odvrnili od čaščenja Jehova; pa vendar so se vdali čaščenju teleta, nečemu, kar se gnusi Bogu. Kaj vse pa je to čaščenje obsegalo? Ljudstvo je pred tele prineslo žrtve, »sedlo jest in pit, nato [pa] so vstali, da so se zabavali« (2. Mojzesova 32:4-6, EI). Tudi danes nekateri morda zatrjujejo, da častijo Jehova. Njihovo življenje pa je, namesto na čaščenje Jehova, osredinjeno na uživanje stvari, ki jih ponuja ta svet. Temu pa potem skušajo prilagoditi službo Jehovu. Res da to ni tako skrajnostno kakor klanjanje zlatemu teletu, načeloma pa sploh ne tako drugačno. Narediti si iz lastnih želja boga še zdaleč ne pomeni živeti vredno predanosti Jehovu (Filipljanom 3:19).
12. Kaj o odpovedovanju samemu sebi se lahko naučimo iz tega, kar je zaradi čaščenja Baal-peorja zadelo Izraelce?
12 Naslednji svarilni zgled, ki ga je omenil Pavel, prav tako obsega neke vrste zabavo. »Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali, in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč« (1. Korinčanom 10:8). Izraelci so se v Sitimu pustili zapeljati nemoralnim užitkom, ki so jih ponujale moabske hčere, kar jih je navedlo na čaščenje Baal-peorja (4. Mojzesova 25:1-3, 9). Toda odpovedati se samemu sebi in delati Jehovovo voljo pomeni, upoštevati Jehovova merila o tem, kaj je moralno čisto (Matevž 5:27-30). Zato se nas tako spomni, kako potrebno je v tej dobi vedno slabših meril ostati čist od vseh oblik nemoralnega vedenja in se podložiti Jehovovi avtoriteti odločanja o tem, kaj je dobro in kaj slabo (1. Korinčanom 6:9-11).
13. Kako nam Pinehasov zgled pomaga razumeti, kaj zajema predanost Jehovu?
13 Medtem ko so se v Sitimu mnogi ujeli v zanko nečistovanja, pa so nekateri le živeli v skladu z narodovo predanostjo Jehovu. Med tem je bil še zlasti goreč Pinehas. Ko je zagledal, kako neki izraelski knez pelje v svoj šotor Madianko, je vzel v roke sulico in oba prebodel. Jehova je Mojzesu dejal: »Pinehas [. . .] je odvrnil jezo mojo od sinov Izraelovih s tem, da je gorel z mojo gorečnostjo [ni trpel nikakršnega kosanja z mano, NW] sredi njih, in nisem pokončal sinov Izraelovih v gorečnosti svoji« (4. Mojzesova 25:11). Ne trpeti nikakršnega kosanja z Jehovom — to pomeni predanost. Ničemur ne smemo dovoliti, da bi zasedlo mesto, ki bi ga morala v našem srcu imeti predanost Jehovu. Namesto da bi trpeli hujša nemoralna dejanja, nas bo gorečnost za Jehova navedla, da bomo z njimi seznanili starešine ter tako ohranili občino čisto.
14. a) Kako so Izraelci izkušali Jehova? b) Kako nam popolna predanost Jehovu pomaga, da se ne »utrudimo«?
14 Pavel omeni še nadaljnji svarilni zgled: »Tudi ne izkušajmo Gospoda, kakor so ga nekateri izmed njih izkušali in so poginili od kač« (1. Korinčanom 10:9). Pavel tu spomni na to, kako so se Izraelci Mojzesu pritoževali nad Bogom, ko so se ‚utrudili od pota‘ (NW) (4. Mojzesova 21:4). Ali ste tudi vi že kdaj storili kaj takega? Ali ste, ko ste se predali Jehovu, mislili, da je Harmagedon že pri vratih? Ali je Jehovova potrpežljivost trajala dlje, kot pa ste pričakovali? Ne pozabite, da se Jehovu nismo predali le za določen čas oziroma le do Harmagedona. Naša predanost je večna. Zato se »ne naveličajmo [. . .], ko delamo dobra dela; zakaj če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi« (Galatom 6:9, EI).
15. a) Nad kom so Izraelci godrnjali? b) Kako nas predanost Jehovu navaja k temu, da spoštujemo teokratično oblast?
15 Nazadnje pa Pavel posvari tudi pred tem, da ne bi začeli ‚godrnjati‘ nad postavljenimi Jehovovimi služabniki (1. Korinčanom 10:10, EI). Izraelci so, potem ko se je 10 od 12-ih oglednikov, ki so bili poslani na ogled kanaanske dežele, vrnilo s slabimi poročili, silno godrnjali nad Mojzesom in Aronom. Pogovarjali so se celo, da bi si za svojega poglavarja namesto Mojzesa izbrali koga drugega in se vrnili v Egipt (4. Mojzesova 14:1-4). Kaj pa mi danes, ali sprejemamo vodstvo, ki smo ga deležni po delovanju Jehovovega svetega duha? Ker vidimo, kako bogato je razred zvestega in preudarnega sužnja obložil duhovno mizo, nam je jasno, koga danes Jezus uporablja za razdeljevanje ‚hrane ob pravem času‘ (Matevž 24:45). Predanost Jehovu iz vse duše pa od nas zahteva, da spoštujemo njegove postavljene služabnike. Nikoli ne postanimo podobni sodobnim godrnjačem, ki so se tako rekoč obrnili k novemu poglavarju, da jih odpelje nazaj v svet.
Ali si res prizadevam
16. Katera vprašanja bi si lahko postavil predan Božji služabnik?
16 Če bi se Izraelci spomnili, da je njihova predanost Jehovu brezpogojna, ne bi naredili takšnih resnih napak. Jezus Kristus je, drugače od teh nezvestih Izraelcev, do konca živel vredno svoje predanosti. In ker smo njegovi sledilci, posnemamo njegov zgled vdanosti iz vse duše in ne živimo ‚več človeškim slam, ampak volji Božji‘ (1. Petrov 4:2; primerjajte 2. Korinčanom 5:15). Jehovova volja pa je danes, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice« (1. Timoteju 2:4). Zato moramo, predno pride konec, oznaniti »ta evangelij kraljestva« (Matevž 24:14). Kako zelo se trudimo v tej službi? Lahko bi se tudi vprašali: ‚Ali si res prizadevam?‘ (2. Timoteju 2:15) Okoliščine imamo seveda različne. Toda Jehova ima rad, da mu človek služi ‚po tem, kar ima, ne po tem, česar nima‘ (2. Korinčanom 8:12; Lukež 21:1-4). Nihče ne bi smel drugega soditi, kako močno in kako iskreno je predan. Vsak bi moral sebe oceniti, koliko je vdan Jehovu (Galatom 6:4, EI). Naša ljubezen do Jehova bi nas morala navesti, da se vprašamo: ‚S čim lahko osrečim Jehova?‘
17. Kako sta povezana predanost in cenjenje? Ponazorite.
17 Večje ko je naše cenjenje do Jehova, bolj smo mu vdani. Neki deček z Japonske se je pri štirinajstih letih predal Jehovu in simboliziral svojo predanost s krstom v vodi. Čez čas si je zaželel priti do višje izobrazbe in postati znanstvenik. Nikoli ni razmišljal o polnočasni službi, vendar pa, ker je bil predan služabnik, tudi ni želel zapustiti Jehova in njegove vidne organizacije. Da bi prišel do željenega poklica, je šel na univerzo. Tu pa je lahko videl, kako so diplomante univerze silili, da vse svoje življenje predajo svojemu podjetju ali proučevanju. Pomislil je: ‚Kaj sploh delam tukaj? Ali res lahko krenem po njihovi poti in se predam posvetnemu delu? Ali se nisem že predal Jehovu?‘ Obnovil je cenjenje in postal redni pionir. Bolj je doumel pomen svoje predanosti, kar ga je navedlo, da se je v srcu odločil oditi, kamorkoli bo treba. Tako je obiskoval Šolo službenega usposabljanja in dodeljen je bil za misijonarja v neko tujo deželo.
18. a) Kaj vse zajema naša predanost Jehovu? b) Kako smo za predanost Jehovu lahko nagrajeni?
18 Predanost zajema vse naše življenje. Odpovedati se moramo samemu sebi in »vsak dan« posnemati Jezusov odličen zgled (Lukež 9:23). In ker se odpovemo sebi, ne bomo Jehova prosili za dopust. Svoje življenje bomo prilagodili načelom, ki jih je Jehova namenil svojim služabnikom. Tudi kjer je izbira prepuščena nam, bomo storili dobro, če razmislimo, ali je naša odločitev res kar najbolj v skladu z našo predanostjo Jehovu. Če mu bomo vsak dan služili, resnično si prizadevajoč, da mu ustrežemo, bomo postali uspešni kristjani in bomo blagoslovljeni, ko se nam bo nasmehnilo priznanje Jehova, priznanje tistega, ki si zasluži, da smo mu vdani iz vse duše.
Ali lahko pojasnite?
◻ Kaj je zajemala predanost Jezusa Kristusa?
◻ Zakaj bi se morali ogibati godrnjanja nad Jehovom?
◻ Kako lahko preprečimo, da se v naše življenje ne bi neopazno vtihotapilo malikovalstvo?
◻ Kaj je tisto, na kar se moramo spomniti, pa nam bo pomagalo, da se ne bomo ‚utrudili‘ pri izpolnjevanju Božje volje?
[Slika na strani 17]
Predani kristjani se ‚ne naveličajo, ko delajo dobra dela‘