Jehovova družina uživa dragoceno složnost
»O, kako dobro in prijetno je, če [da, AC] bratje prebivajo v slogi!« (PSALM 133:1, Jože Krašovec)
1. V kakšnem stanju so danes mnoge družine?
DRUŽINA je danes v krizi. V mnogih družinah so zakonske vezi dosegle kritično točko. Razveze so vse pogostejše, in mnogo otrok razvezanih parov je zelo žalostnih. Na milijone družin je nesrečnih in razdvojenih. Kljub temu pa obstaja družina, ki ji prava radost in iskrena složnost ni neznana. To je vesoljna družina Boga Jehova. V njej na desettisoče nevidnih angelov v skladu z božansko voljo opravlja dane jim naloge. (Psalm 103:20, 21) Toda ali obstaja tudi na zemlji družina, ki uživa takšno složnost?
2., 3. a) Kdo je sedaj del Božje vesoljne družine in s čim lahko primerjamo vse današnje Jehovove priče? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?
2 Apostol Pavel je zapisal: »Upogibam kolena pred Očetom, ki mu vsaka družina v nebesih in na zemlji dolguje svoje ime.« (Efežanom 3:14, 15, NW) Vsaka družinska linija na zemlji dolguje svoje ime Bogu, ker je on Stvarnik. Čeprav v nebesih ni človeških družin, je Bog v prenesenem pomenu poročen s svojo nebeško organizacijo in Jezusu se bo v nebesih pridružila duhovna nevesta. (Izaija 54:5; Lukež 20:34, 35; 1. Korinčanom 15:50; 2. Korinčanom 11:2) Zvesti maziljenci na zemlji so sedaj del Božje vesoljne družine, Jezusove ,druge ovce‘ z zemeljskim upanjem pa so njeni bodoči člani. (Janez 10:16; Rimljanom 8:14–17; Stražni stolp, 15. januar 1996, stran 31) Vseeno pa lahko vse današnje Jehovove priče primerjamo s složno svetovno družino.
3 Ali ste del te čudovite mednarodne družine Božjih služabnikov? Če ste, potem uživate enega največjih blagoslovov, ki jih je lahko človek deležen. Milijoni bodo potrdili, da je Jehovova svetovna družina – njegova vidna organizacija – oaza miru in složnosti v svetni puščavi razprtij in nesloge. Kako bi lahko opisali složnost Jehovove svetovne družine? In kateri dejavniki jo pospešujejo?
Kako dobro in prijetno!
4. Kako bi s svojimi besedami izrazili tisto, kar Psalm 133 govori o bratski složnosti?
4 Psalmist David je močno cenil bratsko složnost in bil celo navdihnjen, da o njej zapoje. Predstavljajte si ga s harfo, kako poje: »O, kako dobro in prijetno je, [da] bratje prebivajo v slogi! Je kakor dragoceno olje na glavi, ki teče na brado, Aronovo brado, ki teče na ovratnik njegove obleke. Je kakor rosa s Hermona, ki pada na sionske gore. Zakaj tam daje Gospod [Jehova, NW] blagoslov, življenje na vse veke.« (Psalm 133:1–3, JK)
5. Kako lahko na podlagi Psalma 133:1, 2 primerjamo Izraelce z Božjimi sodobnimi služabniki?
5 Te besede so se nanašale na bratsko složnost, ki jo je uživalo Božje starodavno ljudstvo, Izraelci. Ko so bili v Jeruzalemu na svojih treh vsakoletnih praznikih, so složno prebivali skupaj. Čeprav so prihajali iz različnih rodov, so bili ena družina in takšno druženje je nanje koristno vplivalo. Bilo je kot osvežilno, prijetno dišeče mazilno olje. Ko je bilo takšno olje izlito Aronu na glavo, je najprej steklo na njegovo brado, potem pa na ovratnik njegove obleke. Na Izraelce je imelo takšno druženje dober vpliv, ki je prežel zbrano ljudstvo kot celoto. Nesporazume so poravnavali in tako pospeševali složnost. Podobna složnost pa obstaja tudi danes v Jehovovi svetovni družini. Njeni pripadniki se redno shajajo, kar nanje duhovno koristno vpliva. Z udejanjanjem nasvetov iz Božje Besede rešujejo vse nesporazume ali težave. (Matevž 5:23, 24; 18:15–17) Jehovovo ljudstvo zelo ceni medsebojno spodbujanje, ki je rezultat njihove bratske složnosti.
6., 7. Kako je bila izraelska složnost podobna rosi s Hermona in kje lahko najdemo Božji blagoslov danes?
6 Kako pa je bilo to, da so Izraelci složno prebivali skupaj, podobno rosi s Hermona? Ker sega vrh te gore več kot 2800 metrov nad morsko gladino, je skoraj celo leto prekrit s snegom. Zaradi Hermonovega zasneženega vrha se nočni hlapi utekočinjajo, pri čemer nastaja obilje rose. Rastlinje se tako ohranja tudi med dolgim sušnim obdobjem. Hladni zračni tokovi s hermonskega pogorja lahko takšne hlape zanesejo proti jugu vse do področja Jeruzalema in se tam utekočinijo kot rosa. Zato je psalmist pravilno povedal, da ,rosa s Hermona pada na gore sionske‘. Kako čudovito nas to spominja na osvežilen vpliv, ki pospešuje složnost Jehovove družine častilcev!
7 Pred ustanovitvijo krščanske občine je bil središče pravega čaščenja Sion oziroma Jeruzalem, zato je Bog dajal blagoslov v njem. Ker je torej Vir vseh blagoslovov simbolično prebival v jeruzalemskem svetišču, so blagoslovi izhajali od tam. Danes pa pravo čaščenje ni več omejeno le na eno mesto, zato lahko blagoslove, ljubezen in složnost Božjih služabnikov najdemo povsod po svetu. (Janez 13:34, 35) In kateri so nekateri od dejavnikov, ki pospešujejo to složnost?
Dejavniki, ki pospešujejo složnost
8. Kaj se o složnosti naučimo iz Janezovega evangelija 17:20, 21?
8 Složnost Jehovovih častilcev temelji na poslušnosti pravilno razumljeni Božji Besedi, pa tudi naukom Jezusa Kristusa. Jehova je s tem, ko je na svet poslal svojega Sina, da bi pričal za resnico in umrl žrtvene smrti, odprl pot za ustanovitev složne krščanske občine. (Janez 3:16; 18:37) Med njenimi pripadniki naj bi vladala pristna složnost, kar je Jezus odkril v molitvi: »Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene: da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.« (Janez 17:20, 21) Jezusovi učenci so dosegli složnost, podobno tej, ki obstaja med Bogom in njegovim Sinom. To se je zgodilo, ker so se podredili Božji Besedi in Jezusovim naukom. In ta ista drža je še danes eden od glavnih dejavnikov za složnost Jehovove svetovne družine.
9. Kakšno vlogo ima pri složnosti Jehovovega ljudstva sveti duh?
9 Naslednji dejavnik, ki združuje Jehovovo ljudstvo, je ta, da imamo Božji sveti duh oziroma dejavno silo. Omogoča nam, da razumemo razodeto resnico Jehovove Besede in Mu tako složno služimo. (Janez 16:12, 13) Ta duh nam pomaga ogibati se razdiralnih del mesa, kot so prepirljivost, ljubosumnost, izbruhi jeze in prerekanja. Po drugi strani pa nam Božji duh pomaga razvijati združevalne sadove ljubezni, radosti, miru, potrpežljivosti, prijaznosti, dobrotljivosti, zvestosti, krotkosti in zdržljivosti. (Galatom 5:19–23, NW)
10. a) Kakšno primerjavo lahko naredimo med ljubeznijo, ki je v složni človeški družini, in ljubeznijo, ki je vidna med ljudmi, vdanimi Jehovu? b) Kako je eden od članov Vodstvenega organa izrazil svoje občutke glede shajanja z duhovnimi brati?
10 Pripadniki složne družine se med seboj ljubijo in so srečni, da so skupaj. Podobno tudi pripadniki složne družine Jehovovih častilcev ljubijo Boga, njegovega Sina in sovernike. (Marko 12:30; Janez 21:15–17; 1. Janezov 4:21) Tako kot ljubeča dobesedna družina uživa pri skupnem obedu, so tudi tisti, ki so vdani Bogu, navdušeni, da so prisotni na krščanskih shodih, zborih in zborovanjih, da jim koristi čudovita družba in izvrstna duhovna hrana. (Matevž 24:45–47; Hebrejcem 10:24, 25) Eden od članov Vodstvenega organa Jehovovih prič je nekoč rekel: »Zame je shajanje z brati eden od največjih užitkov v življenju in vir spodbud. V kraljestveno dvorano pridem rad med prvimi in odidem med zadnjimi, če je mogoče. Ko se pogovarjam z Božjim ljudstvom, čutim notranjo radost. Ko sem med njimi, se počutim, kot da sem doma s svojo družino.« Ali čutite tako tudi vi? (Psalm 27:4)
11. Pri katerem delu so Jehovove priče še posebej srečni in kakšen bo rezultat, če bomo postavili Božjo službo za središče svojega življenja?
11 Složna družina je srečna, kadar dela stvari skupaj. Podobno so tudi člani družine Jehovovih častilcev radostni, kadar složno opravljajo svoje kraljestvenooznanjevalsko delo in delo pridobivanja v učence. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Redno sodelovanje pri tem delu nas zbližuje z drugimi Pričami za Jehova. Poleg tega pa s tem, ko si postavimo Božjo službo za središče svojega življenja in podpiramo vse dejavnosti Božjega ljudstva, pospešujemo družinskega duha med nami.
Teokratični red je bistven
12. Kaj so značilnosti srečne in složne družine ter kakšna ureditev je v krščanski občini v prvem stoletju pospeševala složnost?
12 Verjetno je, da bo družina, ki ima trdno, toda ljubeče vodstvo in je urejena, složna in srečna. (Efežanom 5:22, 33; 6:1) Jehova je Bog miroljubne ureditve in za vse člane svoje družine je ,Najvišji‘. (Daniel 7:18, 22, 25, 27; 1. Korinčanom 14:33) Poleg tega priznavajo, da je postavil svojega Sina, Jezusa Kristusa, za dediča vseh stvari in mu poveril vso oblast v nebesih in na zemlji. (Matevž 28:18; Hebrejcem 1:1, 2) Krščanska občina je s Kristusom kot svojim Glavo urejena in složna organizacija. (Efežanom 5:23) V prvem stoletju je obstajal vodstveni organ, sestavljen iz apostolov in drugih duhovno zrelih ,starejših mož‘, ki je nadzoroval dejavnost takratnih občin. V posameznih občinah pa so bili postavljeni nadzorniki oziroma starešine in strežni služabniki. (Dejanja 15:6; Filipljanom 1:1; oboje NW) To, da so občine ubogale vodilne, je pospeševalo složnost. (Hebrejcem 13:17)
13. Kako Jehova privlači ljudi in kakšen je rezultat tega?
13 Toda ali ves ta red kaže, da lahko složnost Jehovovih častilcev pripišemo trdnemu, neosebnemu vodstvu? Nikakor! Niti pri Bogu niti pri njegovi organizaciji ni nič neljubečega. Jehova privlači ljudi z ljubeznijo in tako se vsako leto stotisoči prostovoljno in radostno pridružijo Jehovovi organizaciji, tako da s krstom simbolizirajo svojo iskreno posvečenost Bogu. Imajo podobnega duha kot Jozue, ki je Soizraelce spodbujal: »Izberite si danes, komu boste služili: [. . .] jaz pa in moja hiša hočemo služiti GOSPODU [Jehovu, NW].« (Jozue 24:15)
14. Zakaj lahko rečemo, da je Jehovova organizacija teokratična?
14 Kot del Jehovove družine pa nismo samo radostni, ampak tudi varni. Tako je zato, ker je Božja organizacija teokratična. Božje kraljestvo je teokracija (iz grškega theós, bog, in krátos, vlada). Je vlada Boga; on ga je postavil in ustanovil. In ker je Jehovov maziljeni ,sveti narod‘ podrejen Božji vladi, je tudi on teokratičen. (1. Petrov 2:9) Imamo vse razloge, da se čutimo varne, saj je Veliki teokrat, Jehova, naš Sodnik, Postavodajalec in Kralj. (Izaija 33:22) Toda kaj tedaj, če se pojavi kakšen prepir in ogrozi našo radost, varnost in složnost?
Vodstveni organ ukrepa
15., 16. Kakšen spor se je pojavil v prvem stoletju in zakaj?
15 Občasno je bilo morda treba zgladiti kak spor, da bi se obvarovala složnost družine. Predpostavimo torej, da je bilo treba v prvem stoletju n. š. rešiti neki duhovni problem, da bi se obvarovala složnost Božje družine častilcev. Kaj tedaj? Ukrepal je vodstveni organ in se odločal o duhovnih zadevah. Imamo pa tudi svetopisemski zapis takšnega ukrepanja.
16 Okoli leta 49 n. š. se je v Jeruzalemu zbral vodstveni organ, da bi rešil resen problem in s tem obvaroval složnost »Božje družinske skupnosti«. (Efežanom 2:19, NW) Kakih 13 let prej je apostol Peter oznanjeval Korneliju in prvi Nejudje oziroma ljudje narodov so postali krščeni verniki. (Dejanja, 10. poglavje) Med Pavlovim prvim misijonarskim potovanjem je mnogo Nejudov sprejelo krščanstvo. (Dejanja 13:1–14:28) V resnici je bila v Antiohiji v Siriji ustanovljena celo občina nejudovskih kristjanov. Nekateri krščanski Judje so menili, da bi se morali ti nejudovski spreobrnjenci obrezati in spoštovati mojzesovsko postavo, drugi pa se s tem niso strinjali. (Dejanja 15:1–5) Ta spor bi lahko pripeljal do popolne nesložnosti, celo do ustanavljanja ločenih judovskih in nejudovskih občin. Zato je vodstveni organ nemudoma ukrepal, da bi obvaroval krščansko složnost.
17. Kakšen skladen teokratičen postopek je opisan v 15. poglavju Dejanj apostolov?
17 Po Dejanjih apostolov 15:6–22 ,so se apostoli in [starejši možje, NW] zbrali, da bi presodili to reč‘. Navzoči so bili še drugi, tudi delegacija iz Antiohije. Peter je najprej pojasnil, da so ,po njegovih ustih [ljudje narodov, NW] slišali evangelij in sprejeli vero‘. Potem je »vsa množica« prisluhnila Barnabu in Pavlu, ,ki sta pripovedovala, kolika znamenja in čudeže je Bog storil po njiju med [narodi, NW]‘ oziroma Nejudi. Nato je Jakob predlagal, kako bi lahko to vprašanje rešili. O tem, kaj se je zgodilo, ko je vodstveni organ sprejel odločitev, pa beremo: »Apostoli in [starejši možje] [so] z vso cerkvijo [občino, NW] sklenili izvoliti može izmed sebe in poslati v Antiohijo s Pavlom in Barnabom.« Ta ,izvoljena moža‘ – Juda in Sila – sta sovernikom odnesla spodbudno pismo.
18. Kako se je vodstveni organ odločil glede mojzesovske postave in kako je to vplivalo na judovske in nejudovske kristjane?
18 Pismo, ki je naznanjalo odločitev vodstvenega organa, se je začelo z besedami: »Mi, apostoli in [starejši možje], vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva [izmed narodov, NW] v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji!« Na tem zgodovinskem sestanku so bili navzoči tudi drugi, toda vodstveni organ so očitno sestavljali »apostoli in [starejši možje]«, ki jih je vodil Božji duh, saj pismo nadaljuje: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila: Vzdržite se tega, kar je bilo darovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja.« (Dejanja 15:23–29, EI) Torej se od kristjanov ni zahtevalo, naj se obrežejo in spoštujejo mojzesovsko postavo. Tako je ta odločitev judovskim in nejudovskim kristjanom pomagala, da so ravnali in govorili složno. Tudi občine so se je razveselile in dragocena složnost se je ohranila, prav kakor se ohranja v Božji družini povsod po zemlji danes, pod duhovnim vodstvom Vodstvenega organa Jehovovih prič. (Dejanja 15:30–35)
Služite v teokratični složnosti
19. Zakaj v družini Jehovovih častilcev složnost uspeva?
19 Složnost uspeva, ko družinski člani med sabo sodelujejo. Isto velja v družini Jehovovih častilcev. Ker so bili starešine in drugi v občini v prvem stoletju teokratični, so služili Bogu v popolnem sodelovanju z vodstvenim organom in sprejemali njegove odločitve. Ob pomoči vodstvenega organa so starešine ,oznanjali besedo‘, pripadniki občin na splošno pa so ,govorili eno‘. (2. Timoteju 4:1, 2; 1. Korinčanom 1:10) Torej so v strežbi in na krščanskih shodih predstavljali iste svetopisemske resnice, pa naj je bilo to v Jeruzalemu, Antiohiji, Rimu, Korintu ali kje drugje. In takšna teokratična složnost obstaja tudi danes.
20. Kaj moramo narediti, da bi obvarovali krščansko složnost?
20 Vsi mi, ki smo del Jehovove svetovne družine, bi si morali prizadevati kazati teokratično ljubezen, da bi ohranili našo složnost. (1. Janezov 4:16) Podrediti se moramo Božji volji ter kazati globoko spoštovanje do ,zvestega sužnja‘ in Vodstvenega organa. Naša poslušnost Bogu je, tako kot posvetitev, seveda prostovoljna in radostna. (1. Janezov 5:3) Kako ustrezno je psalmist povezal radost in poslušnost! Zapel je: »Aleluja! Blagor mu, kdor se boji GOSPODA [Jehova, NW], v zapovedih njegovih se veseli močno!« (Psalm 112:1)
21. Kako se lahko izkažemo za teokratične?
21 Jezus, Glava občine, je povsem teokratičen in vedno spolnjuje voljo svojega Očeta. (Janez 5:30) Zato hodimo po stopinjah našega Vzornika, tako da teokratično in složno izvajamo Jehovovo voljo v popolnem sodelovanju z Njegovo organizacijo. Tako bomo lahko s prisrčno radostjo in cenjenjem zapeli za psalmistom: »O, kako dobro in prijetno je, [da] bratje prebivajo v slogi!«
Kako bi odgovorili?
◻ Kako lahko povežemo našo krščansko složnost s Psalmom 133?
◻ Naštejte nekaj dejavnikov, ki pospešujejo složnost.
◻ Zakaj je teokratični red bistven za složnost Božjega ljudstva?
◻ Kako je v prvem stoletju ukrepal vodstveni organ, da je obvaroval složnost?
◻ Kaj služenje v teokratični složnosti pomeni vam?
[Slika na strani 13]
Vodstveni organ je ukrepal, da bi obvaroval složnost