Veselite se v Jehovu!
»Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!« (FILIPLJANOM 4:4).
1. Zakaj se morda sprašujemo, kaj je Pavel mislil s tem, ko je rekel, naj bi se kristjani vedno veselili?
DANDANAŠNJI se morda zdi, da je zelo malo vzrokov za veselje. Ljudje narejeni iz prahu, celo pravi kristjani, se srečujejo z okoliščinami, ki povzročajo žalost — z nezaposlenostjo, slabim zdravjem, smrtjo ljubljene osebe, osebnimi problemi, ali pa z nasprotovanjem nevernih družinskih članov ali nekdanjih prijateljev. Kako naj zato razumemo Pavlov nasvet: »Veselite se vedno«? Ali je glede na neprijetne in težke okoliščine, s katerimi se moramo vsi spoprijemati, to sploh mogoče? To nam bo pomagala razjasniti razprava o sobesedilu teh besed.
Veseliti se — zakaj in kako
2., 3. Kako pomembna je radost, kot nam to pokažeta Jezusov primer in primer staroveških Izraelcev?
2 »Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!« Te besede nas morda spomnijo na to, kar je bilo pred kakimi štiriindvajsetimi stoletji naročeno Izraelcem: »Radost Jehovova je vaša utrdba« (NW), po Moffattovem prevodu pa: »Veseliti se v Večnem je vaša moč« (Nehemija 8:10). Radost daje moč in je kakor utrdba, v katero se lahko kdo zateče po tolažbo in zaščito. Radost je koristila celo popolnemu človeku Jezusu, pomagala mu je vztrajati. »Za namenjeno mu veselje [je] pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola« (Hebrejcem 12:2). Zmožnost veseliti se, kadar se srečamo s težavami, je torej nujna za rešitev.
3 Izraelcem je bilo, preden so vstopili v obljubljeno deželo, zapovedano: »Veséli se vseh dobrot, ki jih je GOSPOD, tvoj Bog, dodelil tebi in tvoji hiši, ti in levit in tujec, ki je pri tebi.« Če Jehovu ne bi služili z veseljem, bi bile hude posledice. »Vsa ta prokletstva pridejo nadte in te bodo preganjala in te dohite, da pogineš, [. . .] zato ker nisi služil GOSPODU, svojemu Bogu, z veseljem in z radostnim srcem, ko si imel vsega obilost«. (5. Mojzesova 26:11; 28:45-47)
4. Zaradi česa se morda ne veselimo?
4 Zato je nujno, da se tudi današnji maziljeni preostanek in njegovi tovariši, ,druge ovce‘, veselijo (Janez 10:16)! Pavel je s tem, ko je ponovil svoj nasvet, »še enkrat vam pravim«, poudaril, kako pomembno se je veseliti vsega dobrega, kar je Jehova storil za nas. Ali se veselimo? Ali pa smo tako vpeti v vsakdanja življenjska opravila, da mnogo razlogov za veselje kar nekako izgubimo izpred oči? Ali se problemi tako kopičijo, da nam zastrejo pogled na Kraljestvo in njegove blagoslove? Ali dovolimo, da nas reči, kot so neposlušnost Božjim zakonom, preziranje božjih načel ali zanemarjanje krščanskih obveznosti, oropajo naše radosti?
5. Zakaj se nerazumen človek težko veseli?
5 »Krotkost [razumnost, NW] vaša bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu« (Filipljanom 4:5). Nerazumen človek ni uravnotežen. Morda ne skrbi za svoje zdravje, kakor je treba, in s tem brez potrebe izpostavlja svoje telo pretirani napetosti in skrbem. Morda se ni naučil sprejeti svojih omejitev in živeti z njimi. Morda si postavi prevelike cilje in jih, neglede na posledice, skuša doseči. Ali pa nemara s svojimi omejitvami opravičuje svojo popustljivost oziroma lagodnost. Torej, če je neuravnotežen in če je nerazumen, se težko veseli.
6. a) Kaj bi sokristjani morali videti v nas in le kdaj bodo to lahko videli? b) Kako nam lahko Pavlove besede iz Drugega lista Korinčanom 1:24 in Lista Rimljanom 14:4 pomagajo k razumnosti?
6 Četudi nasprotniki na nas gledajo kot na fanatike, bi morala biti sokristjanom vedno opazna naša razumnost. To bodo lahko videli, če bomo uravnoteženi in ne bomo, niti od sebe niti od drugih, pričakovali popolnosti. Predvsem pa se ogibajmo tega, da bi drugim nalagali bremena, ki gredo dlje od tega, kar zahteva Božja Beseda. Apostol Pavel je rekel: »Ne da gospodujemo veri vaši, temuč sodelavci smo za radost vašo« (2. Korinčanom 1:24). Pavel je kot nekdanji farizej dobro vedel, da toga pravila, ki jih postavljajo in nalagajo tisti na oblasti, radost uničijo, medtem ko jo koristni predlogi sodelavcev povečajo. Dejstvo, da ,je Gospod blizu‘, naj bi razumnega človeka spomnila, da nismo mi tu za to, ,da bi sodili tujega služabnika. Naj stoji ali pade, to je stvar njegovega gospodarja‘ (Rimljanom 14:4, EI).
7., 8. Zakaj morajo kristjani misliti na to, da bodo imeli probleme, in kako so lahko kljub temu še naprej veseli?
7 »Ničesar si ne ženite k srcu, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in z zahvalami« (Filipljanom 4:6, EI). Danes se srečujemo z »nevarnimi časi, v katerih je težko shajati« in o katerih je pisal že Pavel (2. Timoteju 3:1-5, NW). Zato morajo kristjani misliti na to, da se bodo srečali s problemi. Pavlove besede »vedno se veselite« ne izključujejo možnosti, da pri zvestovdanih kristjanih lahko pride do občasnih izbruhov obupa ali malodušja. Pavel je zase povsem realno priznal: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, a nismo pobiti« (2. Korinčanom 4:8, 9, EI). Vendar radost, ki jo ima kristjan, ublaži in navsezadnje tudi prebrodi ta občasna obdobja zaskrbljenosti in žalosti. Daje mu tudi potrebno moč, da odločno stopa naprej, in nikoli ne izgubi izpred oči mnogih razlogov za veselje.
8 Ko izbruhnejo problemi, kakršnikoli že, radosten kristjan v molitvi ponižno prosi Jehova za pomoč. Ne bo tako zelo zaskrbljen. Potem ko stori vse, kar je razumno in kar lahko, da bi rešil problem, prepusti izid v Jehovove roke, skladno s povabilom: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« Medtem se kristjan še naprej zahvaljuje Jehovu za vso njegovo dobroto (Psalm 55:22; poglejte še Matevž 6:25-34).
9. Kako spoznanje resnice pomaga do duševnega miru in kakšen dober vpliv ima to na kristjana?
9 »Mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:7). Spoznanje biblijske resnice kristjanov razum osvobaja laži in mu pomaga razvijati vzorec zdravega mišljenja (2. Timoteju 1:13). Ta mu pomaga, da se ogne slabega in nerazumnega vedenja, s katerim bi lahko ogrožal miroljubne odnose z drugimi. Namesto da bi postal razočaran nad nepravičnostjo in hudobijo, zaupa Jehovu, da bo po svojem Kraljestvu rešil človeške probleme. Takšen duševni mir ščiti njegovo srce, ohranja njegove nagibe čiste in vodi njegovo mišljenje po poti pravičnosti. Čisti nagibi in pravilno mišljenje pa kljub problemom in pritiskom, ki jih prinaša ta zmedeni svet, ponujajo zelo veliko razlogov za veselje.
10. Le o čem moramo razmišljati in govoriti, če hočemo okusiti radost?
10 »Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte« (Filipljanom 4:8). Kristjanu ne ugaja govorjenje ali razmišljanje o slabih stvareh. Zato je večina zabave, ki jo ponuja ta svet zanj avtomatično nesprejemljiva. Nihče, ki svoje misli in srce polni z lažmi, nespametnimi šalami ter s stvarmi, ki so nepravične, nemoralne, nečedne, sovražne in ostudne, ne more obdržati krščanske radosti. Odkrito povedano: nihče, ki svoj razum in srce polni z umazanijo, ne more biti zares vesel. Kako spodbudno je vedeti, da imajo kristjani tudi v tem Satanovem pokvarjenem svetu za razmišljanje in pogovarjanje na voljo zelo veliko dobrih stvari!
Nešteti vzroki za veselje
11. a) Česa ne bi smeli nikoli podcenjevati in zakaj ne? b) Kako je na enega od delegatov in njegovo ženo vplival obisk mednarodnega kongresa?
11 Ko govorimo o vzrokih za veselje, nikakor ne smemo pozabiti na našo mednarodno bratovščino (1. Petrov 2:17). Medtem ko se posvetne nacionalne in etnične skupine močno sovražijo, pa Božje ljudstvo zbližuje ljubezen. Njihova enotnost je še posebej opazna na mednarodnih kongresih. O enem izmed njih, v Kijevu (Ukrajina) leta 1993, je delegat iz Združenih držav napisal: »Solze radosti, sijoče oči, neprestani pristni objemi in pozdravi, ki so jih skupine z mahanjem živobarvnih dežnikov in robčkov pošiljale po igrišču, jasno govori v prid teokratične enotnosti. Naša srca kar rastejo od ponosa, ko vidimo, kaj je Jehova čudežno dosegel pri tej svetovni bratovščini. To je mojo ženo in mene močno ganilo in najini veri dodalo nov pomen.«
12. Kako se prav pred našimi očmi izpolnjuje Izaija 60:22?
12 Kako okrepljena je vera današnjih kristjanov, ko vidijo, kako se pred njihovimi očmi izpolnjujejo biblijske prerokbe! Razmislite, na primer, o besedah iz Izaijeve knjige 60:22: »Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz GOSPOD pospešim to ob svojem času.« Ob rojstvu Kraljestva, leta 1914, je bilo dejavnih oznanjevalcev le 5100 — tisto najmanjše. Toda zadnjih pet let ta svetovna bratovščina narašča s povprečno 5628 novo krščenimi Pričami vsak teden! Leta 1993 je bilo doseženo najvišje število 4,709.889 dejavnih služabnikov. Samo zamislite si! To pomeni, da bo kmalu tisto ,najmanjše‘ iz leta 1914 dobesedno postalo »tisoč«!
13. a) Kaj vse se je zgodilo od leta 1914 sem? b) Kako se Jehovove priče držijo načela Pavlovih besed iz Drugega lista Korinčanom 9:7?
13 Mesijanski kralj vse od leta 1914 gospoduje sredi svojih sovražnikov. Njegovo vlado podpirajo voljni človeški sledilci, ki za opravljanje svetovnega oznanjevalskega dela ter izvajanje mednarodnih gradenj dajejo na razpolago svoj čas, moč in denar (Psalm 110:2, 3). Jehovove priče so veseli, da so vedno imeli na voljo prostovoljne prispevke, s katerimi so te dejavnosti lahko opravili, pa čeprav na svojih shodih redkokdaj omenijo denara (primerjajte 1. letopisov 29:9). Prave kristjane k dajanju ni treba priganjati; za njih je prednost, da lahko svojega Kralja podpirajo, kolikor jim okoliščine dovoljujejo, torej vsak toliko »kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili« (2. Korinčanom 9:7).
14. Kakšno stanje je videti med Božjim ljudstvom od leta 1919 in kakšen razlog za veselje jim to ponuja?
14 Napovedana obnovitev pravega bogočastja med Božjim ljudstvom je vodila do nastanka duhovnega raja. Ta od leta 1919 vedno bolj širi svoje meje. (Psalm 14:7; Izaija 52:9, 10) In kakšen je rezultat? »Veselje in radost« pravih kristjanov (Izaija 51:11). Dobri sadovi, ki iz tega izhajajo, jasno kažejo, kaj vse je Božji sveti duh zmožen doseči z nepopolnimi ljudmi. Vse zasluge in hvala za to gredo Jehovu; ali je zato sploh še kakšna večja prednost, kakor postati Božji sodelavec (1. Korinčanom 3:9)? Jehova je zmožen narediti, da bi kamenje vpilo potrebno sporočilo resnice, če bi bilo treba. Vendar se ni zatekel k tej metodi, temveč je k izvršitvi svoje volje raje spodbudil voljna stvarjenja, narejena iz prahu (Lukež 19:40).
15. a) Katere sodobne dogodke z zanimanjem spremljamo? b) Kateri dogodek z veseljem pričakujemo?
15 Jehovovi služabniki zdaj polni spoštovanja opazujejo svetovne dogodke, ki se nanašajo na pomembne biblijske prerokbe. Narodi se zelo trudijo, da bi dosegli trajen mir, toda zaman. Dogodki narode navajajo k temu, da od Organizacije združenih narodov pričakujejo posredovanje v težavnih svetovnih sporih (Razodetje 13:15-17). Medtem pa Božje ljudstvo z velikim pričakovanjem gleda naprej, na enega najbolj radostnih dogodkov, ki so se kdaj zgodili; in ta je z vsakim dnem bliže. »Veselimo se in radujmo in dajajmo slavo njemu; ker prišlo je ženitvovanje Jagnjetovo, in nevesta njegova se je pripravila« (Razodetje 19:7).
Oznanjevanje — breme ali radost
16. Ponazorite, kako je lahko kristjan oropan radosti, če ne ravna po tem, kar se je naučil.
16 »Kar ste se tudi naučili in prejeli in slišali in videli na meni, to delajte, in Bog miru bode z vami« (Filipljanom 4:9). Kristjani lahko pričakujejo Božji blagoslov, če delajo po tem, kar so se naučili. Ena od najpomembnejših stvari, ki so se jih naučili, je oznanjevanje dobre vesti drugim. Kdo bi lahko imel duševni mir oziroma bil radosten, če bi ljudi iskrenega srca prikrajšal za informacije, od katerih je odvisno njihovo življenje (Ezekiel 3:17-21; 1. Korinčanom 9:16; 1. Timoteju 4:16)?
17. Zakaj bi nam oznanjevalska dejavnost vedno morala biti izvor radosti?
17 Kakšna radost je najti ovcam podobne ljudi, ki so pripravljeni poslušati o Jehovu! Tistim, ki služijo iz pravega nagiba, bo kraljestvena služba resnično vedno izvor radosti. Glavni razlog, zaradi katerega je kdo Jehovova priča, je namreč ta, da slavi Njegovo ime in povzdiguje Njegov položaj Vrhovnega vladarja (1. letopisov 16:31). Kdor to dejstvo dojame, bo vesel tudi takrat, ko bodo ljudje nerazumno zavrnili dobro vest, ki jo bo prinesel. Ve, da se bo Jehovovo ime vedno slavilo, medtem ko se bo oznanjevanje nevernikom nekega dne končalo.
18. Kaj spodbuja kristjana k izpolnjevanju Jehovove volje?
18 Tiste, ki pripadajo pravi veri, le-ta spodbuja, da izpolnjujejo, kar zahteva Jehova — vendar ne zato, ker bi to morali, temveč, ker to hočejo izpolnjevati (Psalm 40:8; Janez 4:34). Mnogi ljudje to težko razumejo. Nekoč je neka ženska Priči, ki jo je obiskala, rekla: »Veste, moram vas pohvaliti. Jaz gotovo ne bi nikoli hodila po hišah in oznanjevala o svoji veri, kot to delate vi.« Priča ji je z nasmeškom odvrnila: »Lahko vas razumem. Predno sem postala Jehovova priča tudi mene ne bi mogli nikakor pripraviti, da bi drugim ljudem govorila o svoji veri. Zdaj pa to hočem delati.« Gospa je za trenutek pomislila, potem pa sklenila: »Vaša vera gotovo lahko ponudi nekaj, kar moja ne more. Mogoče bi to morala raziskati.«
19. Zakaj je zdaj bolj kot kdaj prej čas za veselje?
19 Letni stavek za 1994, ki je na vidnem mestu v naših kraljestvenih dvoranah, nas stalno spominja: »Upaj v GOSPODA [Jehova, NW] iz vsega srca svojega« (Pregovori 3:5). Ali je sploh še kateri večji razlog za veselje od tega, da lahko upamo v Jehova, v našo utrdbo, kamor se lahko zatečemo? Psalm 64:11 (EI) [v NW 10. vrstica] pojasnjuje: »Pravični se veseli v Gospodu in se zateka k njemu.« To ni čas za omahovanje in popuščanje. Z vsakim mesecem smo bliže resničnosti, po kateri Jehovovi služabniki hrepenijo že vse od Abelovih dni. Zdaj je čas, da z vsem svojim srcem upamo v Jehova, vedoč, da nikoli prej nismo imeli toliko vzrokov za veselje!
[Podčrtne opombe]
a Na kongresih in enkrat na mesec v občini se prebere kratko poročilo, koliko je bilo prejetih prostovoljnih prispevkov ter koliko je bilo stroškov. Občasno se pošljejo tudi pisma s sporočilom, kako so bili ti prispevki porabljeni. Tako je vsak seznanjen z denarnim stanjem svetovnega delovanja Jehovovih prič.
Kako bi odgovorili
◻ Zakaj naj bi se po Nehemiju 8:10 veselili?
◻ Kako Peta Mojzesova knjiga 26:11 in 28:45-47 kaže, kako pomembno se je veseliti?
◻ Kako nam lahko List Filipljanom 4:4-9 pomaga, da smo vedno veseli?
◻ Kateri razlog za veselje nam ponuja letni stavek za leto 1994?
[Slika na strani 16]
Priče iz Rusije in Nemčije se veselijo tega, da so del mednarodne bratovščine
[Slika na strani 17]
Deliti dobro vest z drugimi je eden od vzrokov za veselje