Gamaliel učil je Savla Tarškega

MNOŽICA je obmolknila. Le nekaj trenutkov pred tem je malodane usmrtila apostola Pavla, ki je bil znan tudi kot Savel Tarški. Rešile so ga rimske čete, tedaj pa se je soočil s tem ljudstvom s stopnišča blizu jeruzalemskega templja.

Z roko jim je dal znamenje, naj utihnejo, potem pa začel v hebrejščini: » ,Možje, bratje in očetje, poslušajte zdaj, kaj vam imam povedati v svoj zagovor!‘ [. . .] ,Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Kilíkiji, odrasel pa sem v tem mestu. Ob Gamaliélovih nogah sem se natančno poučil, kaj veleva postava naših očetov. Bil sem vnet za Boga, tako kot ste danes vi vsi.‘ « (Dejanja 22:1–3, EI)

Zakaj je Pavel vtem, ko je bilo v nevarnosti njegovo življenje, začel zagovor z besedami, da ga je poučeval Gamaliel? Kdo je bil Gamaliel in kaj je spadalo k njegovemu poučevanju? Ali je to šolanje vplivalo na Savla tudi po tem, ko je postal krščanski apostol Pavel?

Kdo je bil Gamaliel

Gamaliel je bil zelo znan farizej. Bil je vnuk Hilela Starejšega, ki je ustanovil eno od obeh vodilnih idejnih šol znotraj farizejskega judovstva.a Menili so, da je Hilelov pristop tolerantnejši od pristopa njegovega tekmeca Šamaja. Tako so bili Judje po uničenju jeruzalemskega templja leta 70 n. š. bolj naklonjeni Bet Hilelu (Hilelovi hiši) kot pa Bet Šamaju (Šamajevi hiši). Hilelova hiša je postala uradni izraz judovstva, ker so vse druge sekte z uničenjem templja izginile. Odločitve Bet Hilela so pogosto podlaga judovskega zakona v Mišni, ki je postala temelj Talmuda, Gamalielov vpliv pa je bil očitno odločilni dejavnik nadvlade Bet Hilela.

Gamaliel je bil tako spoštovan, da je bil prvi, ki so ga klicali rabban (to je naslov, višji od rabija). V resnici je postal Gamaliel tako zelo spoštovan posameznik, da Mišna o njem pravi naslednje: »S smrtjo rabbana Gamaliela Starejšega je ugasnila tudi slava Tore, čistost in svetništvo [dobesedno »ločitev«] sta izginili.« (Sotah 9:15)

Poučen od Gamaliela – kako

Kaj je apostol Pavel mislil s tem, ko je množici v Jeruzalemu rekel, da je bil ,poučen ob Gamalielovih nogah‘? Kaj je pomenilo biti učenec učitelja, kot je bil Gamaliel?

Profesor Dov Zlotnick z Judovskega teološkega semenišča v Ameriki piše o takšnem poučevanju tole: »Točnost ustne postave, od tod pa njena zanesljivost, je skoraj povsem odvisna od odnosa mojster – učenec: od mojstrove skrbi, da postavo poučuje, in odločenosti učenca, da se jo nauči. [. . .] Zato se je učence sililo, da so sedeli pri nogah učenjakov [. . .] ,in s hrepenenjem pili njihove besede‘.« (Avot 1:4, Mišna)

Emil Schürer v svoji knjigi A History of the Jewish People in the Time of Jesus Christ osvetljuje metode rabinskih učiteljev iz prvega stoletja. Takole piše: »Slavnejši rabiji so ob sebi pogosto zbrali veliko število mladih, željnih pouka, da bi jih temeljito seznanili z zelo razvejeno in razvlečeno ,ustno postavo‘. [. . .] Pouk je sestavljalo nenehno vztrajno urjenje spomina. [. . .] Učitelj je postavil učencem več pravnih vprašanj, glede katerih so se morali odločiti, in pustil, da so nanje odgovorili oni ali pa je to storil sam. Tudi učencem je bilo dovoljeno postavljati vprašanja učitelju.«

Z vidika rabijev so učenci tvegali veliko več kot le zadovoljivo oceno. Tisti, ki jih je učil takšen učitelj, so bili posvarjeni: »Kdor koli pozabi eno samo stvar od tega, kar se je naučil – Sveto pismo sodi, da odgovarja za svoje življenje.« (Avot 3:8) Največje slave je bil deležen učenec, ki je bil kakor »ometan vodnjak, ki ne spusti niti kaplje vode«. (Avot 2:8) In takšnega šolanja je bil pri Gamalielu deležen Pavel, takrat znan po svojem hebrejskem imenu, Savel Tarški.

Duh Gamalielovih naukov

Gamaliel je v skladu s farizejskim poučevanjem pospeševal verjetje v ustno postavo. Tako je bolj poudarjal rabinsko izročilo kot pa navdihnjeno Sveto pismo. (Matevž 15:3–9) Mišna navaja Gamalielove besede: »Poiščite si učitelja [rabija] in se rešite dvomov, kajti ne smete dati prevelike desetine zaradi ugibanja.« (Avot 1:16) To je pomenilo, da naj posameznik, kadar se Hebrejski spisi niso določno izrazili, kaj narediti, pri odločanju ne bi razglabljal po svoje ali pa se ravnal po vesti. Namesto tega naj bi poiskal usposobljenega rabija, ki bi odločil zanj. Kot pravi Gamaliel, posameznik edino tako ne bi grešil. (Primerjaj Rimljanom 14:1–12.)

Kljub temu pa je bil Gamaliel na splošno znan po bolj tolerantnem, liberalnem gledišču v svojih verskih pravnih odločbah. Tako je denimo pokazal spoštovanje do žensk, ko je odločil, da bo »dovolil ženi ponovno se poročiti na podlagi pričevanja ene priče[, da je njen mož mrtev]«. (Yevamot 16:7, Mišna) Poleg tega je, da bi zaščitil ločenke, dal na ločilni list vpisati vrsto omejitev.

Ta duh je viden tudi v Gamalielovem ravnanju z zgodnjimi sledilci Jezusa Kristusa. Knjiga Dejanj apostolov poroča, da je, ko so si drugi judovski voditelji prizadevali umoriti Jezusove apostole, ki so jih prijeli zaradi oznanjevanja, »v zboru [. . .] vstal farizej z imenom Gamáliel, učitelj postave, ki je med vsemi ljudmi užival velik ugled. Vêlel je, naj apostole za nekaj časa pošljejo ven. Nato je spregovoril: ,Možje Izraelci, dobro preudarite, kaj nameravate narediti s temi ljudmi! [. . .] In zdaj vam pravim: roke proč od teh ljudi in izpustite jih [. . .], temveč [drugače, NW] se boste znašli v boju proti Bogu.‘ « Gamalielov nasvet so sprejeli in apostole izpustili. (Dejanja 5:34–40, EI)

Kaj je to pomenilo za Pavla

Pavla je poučeval in izobraževal eden od največjih rabinskih učiteljev prvega stoletja n. š. Nedvomno je množica v Jeruzalemu, potem ko je apostol omenil Gamaliela, še posebej pozorno prisluhnila njegovemu govoru. Toda on jim je govoril o Učitelju, veliko vzvišenejšem od Gamaliela – Jezusu, Mesiju. Tako je Pavel sedaj nagovoril množico kot učenec Jezusa, ne pa Gamaliela. (Dejanja 22:4–21)

Ali je Gamalielovo šolanje kaj vplivalo na Pavlovo krščansko poučevanje? Verjetno je Pavlu kot krščanskemu učitelju zelo koristilo, da je bil natančno poučen o Svetem pismu in judovski postavi. Kljub temu pa njegova božansko navdihnjena pisma, zapisana v Bibliji, jasno kažejo, da je zavračal temeljne nauke Gamalielovega farizejskega verjetja. Pavel Sojudov in vseh drugih ni napotil k judovskim rabijem ali k človeškim izročilom, temveč k Jezusu Kristusu. (Rimljanom 10:1–4)

Če bi Pavel ostal Gamalielov učenec, bi užival velik ugled. Drugi iz Gamalielovega kroga so namreč sodelovali pri oblikovanju prihodnosti judovstva. Tako je imel denimo Gamalielov sin Simeon, morda Pavlov součenec, pomembno mesto v judovskem uporu proti Rimu. Gamalielov vnuk Gamaliel II. je po uničenju templja obnovil oblast sinedrija in ga preselil v Jamnijo. Vnuk Gamaliela II., Juda Ha-Nasi, pa je sestavil Mišno, ki je vse do danes ostala temeljni kamen judovskega mišljenja.

Savel Tarški bi lahko kot Gamalielov učenec postal v judovstvu zelo pomembna osebnost. Vendar je Pavel o taki karieri zapisal: »Ali kar mi je bilo dobiček, to sem imel zaradi Kristusa za izgubo. Ali zares, tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa.« (Filipljanom 3:7, 8)

Pavel je s tem, ko je zavrnil kariero farizeja in postal sledilec Jezusa Kristusa, praktično uporabil nasvet svojega nekdanjega učitelja, naj se pazi, da se ne ,bo znašel v boju proti Bogu‘. Ko je nehal preganjati Jezusove učence, se je prenehal bojevati zoper Boga. Namesto tega je kot Kristusov sledilec postal ,Božji sodelavec‘. (1. Korinčanom 3:9)

Prizadevni Pričevalci za Jehova danes še vedno oznanjujejo sporočilo pravega krščanstva. Mnogi med njimi so tako kot Pavel naredili osupljive spremembe v svojem življenju. Nekateri so se celo odpovedali obetajoči karieri, da bi lahko povečano sodelovali pri kraljestvenooznanjevalski dejavnosti, ki je resnično delo »od Boga«. (Dejanja 5:39) Kako srečni so, da posnemajo zgled Pavla, ne pa zgleda njegovega nekdanjega učitelja Gamaliela.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 28]

Savel Tarški je kot apostol Pavel oznanil dobro novico ljudem narodov