Kraljestveni oznanjevalci poročajo

»In niso nehali«

VERSKI voditelji se od dni Jezusa Kristusa in njegovih apostolov na vse možne načine trudijo, da bi preprečili oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu. Krajevne oblasti v Jeruzalemu so apostolom kar naprej in ostro ,naročevale‘, naj »ne govore o imenu Jezusovem«. (Dejanja 5:27, 28, 40) Vendar biblijsko poročilo omenja, da je »beseda Božja [. . .] rasla, in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu«. (Dejanja 6:7)

Dva tisočletja kasneje v Izraelu še vedno najdemo verske voditelje, ki vplivajo na krajevne oblasti, da naj ustavijo delovanje pravih kristjanov v tej državi. Novembra 1987 so oblasti v Tel Avivu, Izrael, pod pritiskom verskih skrajnežev Pričam ukazale, naj se prenehajo zbirati na krščanskih shodih v kraljestveni dvorani podružnice Watch Tower Societyja. Odredba je pričela veljati oktobra 1989. Priče so se nato v skladu z odredbo tri leta shajali v najetih prostorih na tem področju, ta čas pa je bila njihova kraljestvena dvorana pravzaprav neuporabljena.

Medtem so zadevo predložili izraelskemu vrhovnemu sodišču. Državna odvetniška pisarna je pregledala dokaze Jehovovih prič in razglasila, da je priziv Prič nemogoče zavrniti, ker je odredba temeljila na očitnem verskem predsodku. Tako krajevne oblasti niso imele druge izbire, kot da razveljavijo svojo odločitev, in Jehovove priče so se srečno vrnili v svojo kraljestveno dvorano.

Ali je med temi leti delo oznanjevanja biblijske resnice nazadovalo? Nikakor ne! Medtem ko je bila kraljestvena dvorana zaprta, sta bili v Tel Avivu dve občini in ločena skupina za preučevanje Biblije v bližnjem mestu Lod. Tri leta kasneje, ko je bila kraljestvena dvorana ponovno odprta, so se Jehovove priče razdelili v štiri občine, v Beeršebi pa se je sestajala nova skupina za preučevanje Biblije.

V Izraelu pa rast ni omejena samo na glavni jezikovni skupini, arabsko in hebrejsko. Tja priteka množica izseljencev iz nekdanje Sovjetske zveze, tako so rusko govoreči Jehovove priče sedaj zaposleni s tem, da tudi njim povedo dobro vest. V treh občinah so imeli nekaj shodov v ruščini; nedavno pa se je na ruskem zboru zbralo več kot sto ljudi.

Nedvomno bodo pristranski pobožnjakarji nadaljevali svoj boj proti pravemu čaščenju. Toda danes, tako kot v času apostolov, kraljestveni oznanjevalci še naprej posnemajo kristjane iz prvega stoletja, ki kljub nasprotovanju »niso nehali [. . .] učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus«. (Dejanja 5:42)

Pravilen pogled na preizkušnje

GRŠKI glagol hy·po·mé·no, ki dobesedno pomeni »ostati ali stati pod«, je v Lukeževem evangeliju 2:43 in Dejanjih apostolov 17:14 preveden z »ostati«. Imel pa je tudi že pomen »stati na tleh; vztrajati; ostati odločen« in je tako preveden z ,vzdržati‘. (Matevž 24:13, Janko Moder) Samostalnik hy·po·mo·né običajno označuje pogumno, stanovitno ali potrpežljivo ,vzdržljivost‘, ki ne izgubi upanja kljub oviram, preganjanjem, preizkušnjam ali skušnjavam.

Ker kristjani vemo, da je naša večna prihodnost odvisna od vzdržljivosti in se lahko zanesemo na pomoč iz nebes, se ne bi smeli bati preizkušenj in stisk, tako da bi bili zaradi njih ogorčeni, se nad njimi pritoževali, zaradi njih samopomilovali ali bili zagrenjeni. Apostol Pavel nas je spomnil: »Hvalimo se tudi v stiskah, vedoč, da stiska rodi potrpežljivost [vzdržljivost, NW].« (Rimljanom 5:3) Preizkušnje, ki jih kristjan z Božjo pomočjo potrpežljivo in stanovitno prenaša, odkrivajo, da ima potrebno lastnost vzdržljivost – nekaj, kar se v resničnosti in iz izkušenj pred preizkušnjo ni vedelo.

Vzdržljivosti naj bi dopustili, da bi ,v polnosti delovala na nas‘ (EI), tako da bi preizkušnji pustili iti svojo pot, pri tem pa je ne bi smeli reševati nesvetopisemsko, zato da bi jo hitro odpravili. Takrat se bo vera preizkusila, pokazala pa se bo tudi njena krepčilna moč. Lahko se bodo pokazala šibka področja, ki bodo kristjanu omogočila, da bo videl napake in naredil potrebne popravke. Izoblikovalni učinek preizkušenj, ki jih zvesto vzdržimo, povzroči, da bomo pri ravnanju s soljudmi bolj potrpežljivi, usmiljeni, sočutni, prijazni in ljubeči. Tako nam s tem, ko dopuščamo vzdržljivosti ,v polnosti delovati v nas‘ (EI), ne bo ,ničesar primanjkovalo‘ (NW), kar Jehova, Bog pričakuje od svojih služabnikov, ki jih odobrava. (Jakob 1:2-4)