Kristusova postava

»Sem pod Kristusovo postavo.« (1. KORINČANOM 9:21, EI)

1., 2. a) Kako bi lahko človeštvo preprečilo mnogo svojih napak? b) Česa se tako imenovano krščanstvo ni naučilo iz zgodovine judovstva?

»LJUDSTVA in vlade se niso nikoli nič naučile iz zgodovine, niti niso ravnale po načelih, izpeljanih iz nje.« Tako je rekel nemški filozof iz 19. stoletja. Resnično, pot človeške zgodovine je opisana kot »pohod nerazsodnosti«, kot niz zoprnih spodrsljajev in kriz, katerih večino bi lahko človeštvo preprečilo, če bi se le bilo pripravljeno učiti na preteklih napakah.

² Isti odklonilni odnos do učenja na preteklih napakah je poudarjen v tej razpravi o božanskem zakonu. Bog Jehova je Mojzesovsko postavo nadomestil s še celo boljšo postavo – Kristusovo postavo. Vendar se voditelji tako imenovanega krščanstva, ki trdijo, da to postavo učijo in živijo po njej, niso nič naučili iz strašanske nerazsodnosti farizejev. Torej je tako imenovano krščanstvo izkrivilo in zlorabilo Kristusovo postavo, prav kakor je to naredilo judovstvo z Mojzesovo postavo. Kako je to mogoče? Najprej vas vabimo, da skupaj preiščemo Kristusovo postavo – kaj ta je, koga vodi in kako ter v čem se razlikuje od Mojzesovske postave. Zatem pa bomo preiskali, kako jo je tako imenovano krščanstvo zlorabilo. Da bi se tako le naučili kaj iz zgodovine in bi nam ta tudi koristila!

Nova zaveza

 3. Kaj je Jehova obljubil glede nove zaveze?

³ Kdo razen Boga Jehova bi lahko spopolnil popolno Postavo? Mojzesovska postava je bila popolna. (Psalm 19:7) Toda Jehova je vseeno obljubil: »Glej, dnevi pridejo, [. . .] ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo; ne po zavezi, ki sem jo sklenil ž njih očeti.« Deset zapovedi – jedro Mojzesovske postave – je napisal na kamniti plošči. O novi zavezi pa je rekel: »Postavo svojo dam v njih osrčje in v srce jim jo zapišem.« (Jeremija 31:31–34)

 4. a) Na kateri Izrael se nanaša nova zaveza? b) Kdo je poleg duhovnih Izraelcev še pod Kristusovo postavo?

⁴ Kdo bo sprejet v to novo zavezo? Prav gotovo ne dobesedna ,hiša Izraelova‘, ki je zavrnila Srednika te zaveze. (Hebrejcem 9:15) Ne, ta novi »Izrael« bo ,Izrael Božji‘, narod duhovnih Izraelcev. (Galatom 6:16; Rimljanom 2:28, 29) Tej mali, z duhom maziljeni skupini kristjanov se bo kasneje pridružila »velika množica« iz vseh narodov, ki si bo tudi prizadevala častiti Jehova. (Razodetje 7:9, 10; Zaharija 8:23) Čeprav ni soudeležena pri novi zavezi, bo tudi njo obvezoval zakon. (Primerjaj 3. Mojzesova 24:22; 4. Mojzesova 15:15.) Kot »ena čreda« pod ,enim pastirjem‘ bodo po besedah apostola Pavla vsi »pod Kristusovo postavo«. (Janez 10:16; 1. Korinčanom 9:21, EI) Pavel je poimenoval to novo zavezo ,boljša zaveza‘. Zakaj? Eden od razlogov je ta, da temelji na spolnjenih obljubah, ne pa na sencah prihodnjih stvari. (Hebrejcem 8:6; 9:11–14)

 5. Kakšen je namen nove zaveze in zakaj bo uspela?

⁵ In kakšen je namen te zaveze? Ustvariti narod kraljev in duhovnikov, da bodo blagoslovili vse človeštvo. (2. Mojzesova 19:6; 1. Petrov 2:9; Razodetje 5:10) Mojzesovska postavina zaveza ni nikoli popolnoma ustvarila tega naroda, saj se je Izrael kot celota uprl in tako zapravil svojo priložnost. (Primerjaj Rimljanom 11:17–21.) Novi zavezi pa bo to nedvomno uspelo, saj je povezana z zelo drugačno vrsto postave. V čem pa je drugačna?

Postava svobode

6., 7. V čem ponuja Kristusova postava večjo svobodo, kakor jo je ponujala Mojzesovska?

⁶ Kristusova postava je vedno znova povezana s svobodo. (Janez 8:31, 32) O njej se govori kot o »postavi svobodnih ljudi« in ,popolni postavi svobode‘. (Jakob 1:25, EI; 2:12, NW) Seveda je vsaka svoboda med ljudmi relativna. Kljub temu pa ta postava ponuja daleč večjo svobodo kot njena predhodnica, Mojzesovska postava. Kako pa?

⁷ Kot prvo, nihče se ne rodi pod Kristusovo postavo. Dejavniki, kot sta poreklo in kraj rojstva, so nepomembni. Pravi kristjani se v svojem srcu svobodno odločijo, da bodo sprejeli jarem ubogljivosti tej postavi. In ko to naredijo, ugotovijo, da je ta jarem znosen, da je breme lahko. (Matevž 11:28–30) Navsezadnje je bila Mojzesovska postava namenjena tudi temu, da človeka nauči, da je grešen in da neznansko potrebuje odkupno žrtev, ki ga bo osvobodila. (Galatom 3:19) Kristusova postava pa uči, da je Mesija prišel, s svojim življenjem plačal odkupno ceno in nam odprl pot, da se lahko osvobodimo strašnega pritiska greha in smrti. (Rimljanom 5:20, 21) Da bi nam ta žrtev koristila, moramo vanjo ,verovati‘. (Janez 3:16)

 8. Kaj zajema Kristusova postava, toda zakaj to, da živimo po njej, od nas ne zahteva, da si zapomnimo na stotine pravnih predpisov?

⁸ ,Verovati‘ pomeni med drugim tudi živeti po Kristusovi postavi, po njej pa bomo živeli, če bomo ubogali vse Kristusove zapovedi. Mar to pomeni, da si moramo zapomniti na stotine zakonov in predpisov? Ne. Resda je Mojzes, srednik stare zaveze, Mojzesovsko postavo zapisal, toda Jezus, Srednik nove zaveze, ni nikoli zapisal niti enega zakona. Ravno nasprotno, Jezus je to postavo živel. S svojo popolno življenjsko potjo je vsem nam postavil vzorec, ki ga naj posnemamo. (1. Petrov 2:21) Morda so o čaščenju zgodnjih kristjanov ravno zato govorili kot o »Poti«. (Dejanja 9:2; 19:9, 23; 22:4; 24:22; vse NW) Zanje je bilo Kristusovo življenje zgled Kristusove postave. Če so torej želeli posnemati Jezusa, so morali ubogati to postavo. Z veliko ljubeznijo do njega so pokazali, da je bila ta postava resnično zapisana v njihovem srcu, prav kakor je bilo napovedano. (Jeremija 31:33; 1. Petrov 4:8) In posameznik, ki uboga iz ljubezni, se nikoli ne čuti potlačenega, to pa je še en razlog, zakaj lahko Kristusovo postavo upravičeno imenujemo ,postava svobodnih ljudi‘.

 9. Kaj je sámo bistvo Kristusove postave in v čem obsega ta postava novo zapoved?

⁹ Če je bila ljubezen pomembna v Mojzesovski postavi, potem je tudi sámo bistvo krščanske postave. Tako Kristusova postava zajema novo zapoved – kristjani morajo požrtvovalno ljubiti drug drugega. Ljubiti morajo tako, kot je ljubil Jezus; on je voljno žrtvoval svoje življenje v prid svojih prijateljev. (Janez 13:34, 35; 15:13) Zato bi lahko rekli, da je Kristusova postava še celo vzvišenejši izraz teokracije, kakor je bila to Mojzesova postava. Kot je ta revija že nekoč prej omenila: »Teokracija je bogovladje; Bog je ljubezen; zato je tudi teokracija vlada ljubezni.«

Jezus in farizeji

10. Kako se je Jezusovo poučevanje razlikovalo od farizejskega?

¹⁰ Zato je komaj presenetljivo, da se je Jezus sprl z judovskimi verskimi voditelji svojih dni. ,Popolna postava svobode‘ je bila daleč daleč stran od razuma pismoukov in farizejev. Ljudstvo so skušali nadzorovati po človeških odredbah. Njihovo poučevanje je postalo zatiralsko, obtoževalno, negativno. Jezusovo poučevanje pa je bilo, popolnoma nasprotno, silno krepilno in pozitivno. Jezus je bil praktičen in je spregovoril o resničnih potrebah ljudstva in njihovih skrbeh. Učil je preprosto in s pristnim občutkom, pri čemer je uporabljal prispodobe iz vsakodnevnega življenja in zajemal iz Božje Besede kot svoje avtoritete. Zato so ,se množice silno čudile njegovemu nauku‘. (Matevž 7:28) Res, Jezusovo poučevanje jim je seglo v srce!

11. Kako je Jezus pokazal, da bi bilo treba Mojzesovsko postavo udejanjati z razumnostjo in usmiljenjem?

¹¹ Jezus je Judom, namesto da bi Mojzesovski postavi dodajal še več odredb, pokazal, kako naj bi to Postavo nenehno udejanjali – namreč z razumnostjo in usmiljenjem. Spomnite se denimo dogodka, ko se je Jezusu približala žena, ki je trpela zaradi krvotoka. Po Mojzesovski postavi bi vsi, ki se jih je dotaknila, postali nečisti, zato se res ne bi smela pomešati med množico ljudi! (3. Mojzesova 15:25–27) Toda tako obupno si je želela ozdraveti, da si je utrla pot skozi množico in se dotaknila Jezusove obleke. Krvavenje se je v trenutku ustavilo. Ali jo je Jezus pokaral, ker je prekršila Postavo? Ne; razumel je njene obupne okoliščine in tako pokazal Postavino največje načelo – ljubezen. Razumevajoče ji je rekel: »Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.« (Marko 5:25–34)

Ali daje Kristusova postava preveliko svobodo izbire

12. a) Zakaj ne bi smeli domnevati, da daje Kristus preveliko svobodo izbire? b) Kaj kaže, da ustvarjanje mnogih zakonov vodi do ustvarjanja mnogih vrzeli?

¹² Mar naj bi iz tega sklepali, da daje Kristusova postava, ker je ,svobodna‘, preveliko svobodo izbire, medtem ko so farizeji z vsemi svojimi ustnimi izročili uspeli obdržati vedenje ljudstva vsaj znotraj strogo določenih meja? Ne. Današnji pravni sistemi pogosto kažejo, da več zakonov ko jih sestavlja, več vrzeli najdejo ljudje v njih.a V Jezusovih dneh je mnoštvo farizejskih pravil ljudi spodbujalo k iskanju vrzeli, mehaničnemu izvajanju del brez ljubezni in oblikovanju samopravične zunanjosti, da so zakrinkali notranjo pokvarjenost. (Matevž 23:23, 24)

13. Zakaj se Kristusova postava kaže v višjih vedenjskih merilih kot kateri koli napisan zakonik?

¹³ V nasprotju s tem pa Kristusova postava ne goji takšnega gledišča. V resnici se to, da ubogamo postavo, ki temelji na ljubezni do Jehova, in jo ubogamo s tem, da posnemamo Kristusovo požrtvovalno ljubezen do drugih, kaže v daleč višjih vedenjskih merilih, kot pa če bi se ravnali po uradnem pravnem zakoniku. Ljubezen ne išče vrzeli; varuje nas pred škodljivimi dejanji, ki jih Postavin zakonik morda izrecno ne prepoveduje. (Glej Matevž 5:27, 28.) Tako nas bo Kristusova postava navedla, da bomo delali za druge – da bomo radodarni, gostoljubni in ljubeči – in to na način, h kateremu nas ne bi mogel pripraviti noben uradni zakon. (Dejanja 20:35; 2. Korinčanom 9:7; Hebrejcem 13:16)

14. Kako je na krščansko občino v prvem stoletju vplivalo to, da je živela po Kristusovi postavi?

¹⁴ Zgodnjekrščanska občina je, odvisno od tega, koliko so njeni člani živeli po Kristusovi postavi, uživala v prisrčnem, ljubečem ozračju, razmeroma prostem toge, obsojevalne in hinavske drže, tako razširjene v sinagogah tistih dni. Člani teh novih občin so nedvomno občutili, da živijo po »postavi svobodnih ljudi«!

15. S katerimi zgodnjimi poskusi je Satan skušal pokvariti krščansko občino?

¹⁵ Vendar pa si je Satan močno prizadeval, da bi krščansko občino pokvaril od znotraj, prav kakor mu je to uspelo pri izraelskem narodu. Apostol Pavel je svaril pred volkovom podobnimi možmi, ki bodo »govorili popačene nauke« in zatirali Božjo čredo. (Dejanja 20:29, 30) Moral je nastopiti proti pojudencem, ki so si prizadevali zamenjati relativno svobodo Kristusove postave za sužnjevanje Mojzesovski postavi, ki se je bila spolnila v Kristusu. (Matevž 5:17; Dejanja 15:1; Rimljanom 10:4) Ko je umrl zadnji apostol, ni odpadništva nič več oviralo in pokvarjenost se je razmahnila. (2. Tesaloničanom 2:6, 7)

Tako imenovano krščanstvo oskrunja Kristusovo postavo

16., 17. a) Kakšne oblike si je nadela pokvarjenost v tako imenovanem krščanstvu? b) Kako so zakoni katoliške cerkve pospeševali popačeno gledišče o spolnosti?

¹⁶ Podobno kot v judovstvu se je pokvarjenost tudi v tako imenovanem krščanstvu pojavila v več kot eni obliki. Tudi tako imenovano krščanstvo je postalo žrtev lažnih naukov in razuzdanosti. Skazalo se je, da so njegovi poskusi, da bi zaščitilo svojo čredo pred zunanjimi vplivi, tisto, kar razjeda še tako majhne ostanke pravega čaščenja. Togi in nesvetopisemski zakoni so se močno namnožili.

¹⁷ Katoliška cerkev je prednjačila pri ustvarjanju neizmernega števila cerkvenih zakonov. Še posebej so te zakone popačili glede spolnosti. Po knjigi Sexuality and Catholicism je cerkev prevzela grško filozofijo stoicizma, ki je bil nezaupljiv do vseh oblik užitka. Cerkev je začela učiti, da je vsak spolni užitek, tudi užitek pri normalnih zakonskih odnosih, grešen. (Primerjaj Pregovori 5:18, 19.) Trdili so, da je spolnost namenjena izključno rojevanju. Tako je cerkveni zakon vsako obliko kontracepcije obsodil kot zelo resen greh in je včasih zahteval mnogo let pokore. Nadalje pa so duhovnikom prepovedali tudi ženiti se; to je bil dekret, ki je privedel do protipravnega spolnega občevanja, tudi zlorabljanja otrok. (1. Timoteju 4:1–3)

18. Kaj je bila posledica pomnoževanja cerkvenih zakonov?

¹⁸ Kasneje so cerkvene zakone, ko je bilo teh zmeraj več, zbrali v knjige. Te so začele zasenčevati in izpodrivati Biblijo. (Primerjaj Matevž 15:3, 9.) Podobno kot judovstvo tudi katolicizem ni zaupal posvetnim pisanjem in je imel večino tega za grožnjo. To gledišče pa je kmalu preraslo biblijsko razumno previdnost o tej zadevi. (Propovednik 12:12; Kološanom 2:8) Hieronim, cerkveni pisec iz četrtega stoletja n. š., je vzkliknil: »O Gospod, če bom še kdaj imel v lasti svetne knjige ali pa jih bral, sem se odrekel tebe.« Kasneje je cerkev začela cenzurirati knjige – celo tiste s posvetno tematiko. Tako so Galilea, astronoma iz 17. stoletja, obsodili zato, ker je napisal, da Zemlja kroži okoli Sonca. Cerkveno vztrajanje pri tem, da mora imeti pri vsem zadnjo besedo – tudi pri vprašanjih s področja astronomije – bi lahko navsezadnje spodkopalo vero v Biblijo.

19. Kako so samostani pospeševali togo avtoritarnost?

¹⁹ Cerkveno ustvarjanje zakonov je cvetelo v samostanih, v katerih so se menihi ločili od tega sveta, da bi živeli v samozatajevanju. Večina katoliških samostanov se je držala »Redovnih pravil sv. Benedikta«. Ta opat (izraz, ki izhaja iz aramejske besede za »oče«) je vladal z absolutno avtoriteto. (Primerjaj Matevž 23:9.) Če je menih od svojih staršev prejel darilo, je opat odločil, ali ga bo dobil ta menih ali pa kdo drug. Poleg tega so predpisi obsojali tudi vulgarnost, pa ne samo to. Eden od predpisov je namreč prepovedoval celo vsakršno kramljanje in šaljenje, rekoč: »Noben učenec ne bi smel govoriti takšnih reči.«

20. Kaj kaže, da se je tudi protestantizem skazal veščega nesvetopisemske avtoritarnosti?

²⁰ Protestantizem, ki si je prizadeval reformirati nesvetopisemska pretiravanja katolicizma, je tudi sam zelo kmalu postal vešč postavljanja avtoritarnih pravil, ki niso imela podlage v Kristusovi postavi. Tako so denimo vodilnega reformatorja Jeana Kalvina poimenovali »legislator prenovljene Cerkve«. V Ženevi je vladal z množico strogih pravil, ki so jih uveljavljali »Starešine«, katerih »dolžnost je«, je pripomnil Kalvin, »da nadzorujejo življenje vsakogar«. (Primerjaj 2. Korinčanom 1:24.) Cerkev je nadzorovala gostišča in odrejala, o katerih temah se je dovoljeno pogovarjati. Za kazniva dejanja, kot je petje neresnih pesmi ali plesanje, so bile določene stroge kazni.b

Učiti se iz zmot tako imenovanega krščanstva

21. Kaj je bil splošni učinek težnje tako imenovanega krščanstva, da je šlo »prek tega, kar je napisano«?

²¹ Ali so vsa ta pravila in zakoni obvarovali tako imenovano krščanstvo pred pokvarjenostjo? Ravno nasprotno! Danes je tako imenovano krščanstvo razcepljeno na stotine sekt, med katerimi so nekatere pretirano stroge, druge pa skrajno tolerantne. Vse so tako ali drugače šle »prek tega, kar je napisano«, ko so dovolile, da je čredo vodilo človeško razmišljanje in da je le-to nasprotovalo božanskemu zakonu. (1. Korinčanom 4:6, EI)

22. Zakaj odklon tako imenovanega krščanstva od Kristusove postave ni pomenil tudi konca le-te?

²² Kljub temu pa zgodovina Kristusove postave ni nikakršna tragedija. Bog Jehova ne bo nikoli dovolil, da bi navadni ljudje izbrisali božansko postavo. Krščanska postava je danes med pravimi kristjani še kako veljavna in ti imajo veliko prednost, da živijo po njej. Toda sedaj, ko smo preiskali, kaj sta z božansko postavo naredila judovstvo in tako imenovano krščanstvo, se morda upravičeno vprašujemo: ,Kako lahko živimo po Kristusovi postavi in se hkrati ogibamo pasti, da bi Božjo Besedo oskrunili s človeškim razmišljanjem in pravili, ki spodkopavajo sam duh božanske postave? Kakšen uravnovešen pogled bi morala Kristusova postava vtisniti v nas danes?‘ Naslednji članek bo spregovoril o teh vprašanjih.

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj je sámo bistvo Kristusove postave?

◻ Kako se je Jezusov slog poučevanja razlikoval od farizejskega?

◻ Kako je Satan s togim, k postavljanju pravil naklonjenim duhom pokvaril tako imenovano krščanstvo?

◻ Naštejte nekaj pozitivnih učinkov življenja po Kristusovi postavi.

[Slika na strani 16]

Jezus je udejanjal Mojzesovsko postavo razumno in z usmiljenjem