Čas za budnost

»Prej [. . .] se mora oznaniti evangelij vsem narodom [. . .], toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.« (MARKO 13:10, 13, EI)

 1. Zakaj naj bi vztrajali in bili pogumni?

ŠE KAKO moramo vztrajati, ko pa živimo med nevernim in popačenim pokolenjem! Človeško pokolenje je od leta 1914 dalje ravno tako pokvarjeno, kakor je bilo v Jezusovih dneh. Pokvarjenost je danes zajela ves svet. Človeštvo v teh »zadnjih dneh« tarejo »nevarni časi, v katerih je težko živeti« (NW) in katere je opisal apostol Pavel. ‚Hudobni ljudje in sleparji napredujejo v slabem.‘ Resnično, »ves svet leži v Hudobnem«, Satanu Hudiču, ki se zdaj še z zadnjimi močmi trudi uničiti zemljo. Toda pogum! Prihaja namreč ‚velika stiska‘, ki bo za vselej prinesla olajšanje vsem, ki ljubijo pravičnost. (2. Timoteju 3:1-5, 13; 1. Janezov 5:19; Razodetje 7:14)

 2. Kako se je prerokba izpolnila leta 1914?

² Na srečo je zdaj Jehova, kot uvod v odstranitev zatiralskih sovražnikov človeštva, v nebesih že ustoličil Gospoda Jezusa Kristusa. (Razodetje 11:15) In podobno kot ob prvem Mesijevem prihodu se je tudi v tem stoletju izpolnila pozornosti vredna prerokba, ki jo je spisal Daniel. Tako v Danielovi knjigi 4:16, 17, 32 beremo o tem, kako se pravično kraljestvo nad zemljo neha za »sedem časov«. Teh sedem časov znese v glavni izpolnitvi sedem biblijskih let, pri čemer je vsako leto dolgo 360 ‚dni‘ oziroma vsa skupaj 2520 let.a Šteti so se začela leta 607 pr. n. š., ko je Babilon začel pod sabo teptati izraelsko kraljestvo, nehala pa leta 1914 n. š., ko je bil Jezus v nebesih ustoličen za pravičnega Kralja človeštva. Tako so se tega leta tudi končali »za to določeni časi narodov« (NW). (Lukež 21:24) Toda narodi se temu prihajajočemu Mesijanskemu kraljestvu niso hoteli ukloniti. (Psalm 2:1-6, 10-12; 110:1, 2)

3., 4. a) Kako lahko primerjamo dogodke iz prvega stoletja z današnjimi? b) Katera prikladna vprašanja se zato postavljajo?

³ Bogaboječe ljudstvo je obakrat, ko se je približal 70. letni teden (29-36 n. š.) in ko se je bližalo leto 1914, pričakovalo Mesijev prihod. In Mesija je res prišel! Vendar pa se je obakrat pojavil drugače, kot pa so to pričakovali. In v obeh primerih je po sorazmerno kratkem času hudobno »pokolenje« navsezadnje le zadela izvršitev božje obsodbe. (Matevž 24:34)

⁴ V prejšnjem članku smo lahko videli, kako se je nehalo hudobno judovsko pokolenje, ki je zahtevalo Jezusovo kri. Kako pa je potem s propadlim človeškim pokolenjem, ki celo danes nasprotuje Jezusu in se ne meni zanj? Kdaj bo nad tem nezvestim pokolenjem izvršena obsodba?

»Čujte!«

 5. a) Iz katerega tehtnega razloga nam ni treba vedeti za čas Jehovovega ‚dneva in ure‘? b) S katerim razumnim nasvetom je Jezus sklenil svojo prerokbo, kot je to zapisal Marko?

⁵ Jezus je potem, ko je napovedal dogodke, ki bodo vodili v ‚veliko stisko‘, še pristavil: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.« (Matevž 24:3-36; Marko 13:3-32) Nam sploh ni treba vedeti, kdaj natančno se bo kaj zgodilo. Namesto tega bi se morali osrediniti na to, da smo čuječi, si vzgajamo močno vero in smo zaposleni v Jehovovi službi, ne pa z izračunavanjem nekega datuma. Jezus je svojo veliko prerokbo sklenil z besedami: »Pazite in čujte, ker ne veste, kdaj pride ta čas! [. . .] Čujte [. . .]. Kar pravim vam, pravim vsem: čujte!« (Marko 13:33-37, EI) V temi današnjega sveta preži nevarnost. Zato moramo biti čuječi! (Rimljanom 13:11-13)

 6. a) Na čem mora biti zasidrana naša vera? b) Kako moremo »šteti naše dni«? c) Na kaj je Jezus v bistvu meril z besedo »pokolenje«?

⁶ Ni pa dovolj le paziti na navdihnjene prerokbe za zadnje dni hudobne ureditve. Svojo vero moramo zasidrati predvsem na dragoceni žrtvi Kristusa Jezusa in na njej temelječih Božjih sijajnih obljubah. (Hebrejcem 6:17-19; 9:14; 1. Petrov 1:18, 19; 2. Petrov 1:16-19) Jehovovo ljudstvo je včasih iz hrepenenja po tem, da bi že videlo konec te hudobne ureditve, razglabljalo, kdaj naj bi izbruhnila ‚velika stiska‘. Ta svoja razglabljanja so celo povezovali z izračunavanjem, kolikšna je življenjska doba pokolenja iz leta 1914. Vendar pa si ‚modrega srca ne pridobimo‘ z razglabljanjem o tem, koliko let ali pa dni živi eno pokolenje, temveč tako, da razmišljamo, kako naj ‚štejemo svoje dni‘, da bomo s tem lahko radostno hvalili Jehova. (Psalm 90:12) Izraz »pokolenje«, kot ga je to uporabil Jezus, namreč ni namenjen temu, da bi na podlagi njega merili čas, temveč se predvsem nanaša na ljudi, ki živijo v nekem zgodovinskem obdobju, in njihove razpoznavne značilnosti.b

 7. Kaj je neki profesor zgodovine napisal o »pokolenju iz leta 1914« in kako se to ujema z Jezusovo prerokbo?

⁷ V skladu z gornjim je profesor zgodovine Robert Wohl v svoji knjigi The Generation of 1914 (Pokolenje iz leta 1914) napisal: »Pokolenje v zgodovini ni omejeno s svojimi časovnimi mejniki [. . .] Pri njem ne gre za datume.« Opozoril pa je, da je prva svetovna vojna ustvarila »močan občutek nekakšnega pretrga z zgodovino«, in dodal: »Kateri so preživeli vojno, se ne morejo nikoli znebiti misli, da se je avgusta 1914 končal en svet in nastopil drugi.« To je še kako res! Meri namreč v jedro problema. Človeško »pokolenje« od leta 1914 dalje okuša osupljive spremembe. Gleda zemljo, prepojeno s krvjo milijonov ljudi. Po vsem svetu se namreč vnemajo vojne, genocid, terorizem, zločinstvo in brezpravnost. Po naši obli se širijo lakota, bolezni in nemorala. Jezus je napovedal: »Tudi vi [njegovi učenci], kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje. Resnično vam pravim, da ne preide ta rod [pokolenje, NW], dokler se vse ne zgodi.« (Lukež 21:31, 32)

 8. Kako Jehovovi preroki poudarjajo potrebo po budnosti?

⁸ Tako je, popolna zmaga Mesijanskega kraljestva je pred vrati! Ali potem lahko sploh kaj pridobimo, če gledamo na datume ali pa razglabljamo o dobesedni življenjski dobi enega ‚pokolenja‘? Seveda ne! V Habakuku 2:3 jasno piše: »Še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« Jehovov dan obračuna se približuje z vse večjo naglico. (Jeremija 25:31-33; Malahija 4:1)

 9. Kateri dogodki od leta 1914 dalje pokažejo, da je le še malo časa?

⁹ Leta 1914, ko je Kristusovo kraljestvo začelo vladati, je bil Satan vržen na zemljo. To pa je pomenilo »gorje zemlji [. . .], ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:12) V primeri s tisočletji Satanovega vladanja je tega časa res le še malo. Kraljestvo bo zdajci tu, z njim pa tudi Jehovov dan in ura, ko bo izvršena obsodba nad tem hudobnim pokolenjem! (Pregovori 3:25; 10:24, 25)

»Pokolenje«, ki preide

10. Kako je »to pokolenje« podobno tistemu iz Noetovih dni?

¹⁰ Oglejmo si zdaj nekoliko pobliže Jezusovo izjavo iz Matevževega evangelija 24:34, 35: »Resnično vam pravim: Ne preide ta rod [pokolenje, NW], dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« Nadaljnje Jezusove besede še pokažejo, da ‚za tisti dan in uro nihče ne ve‘. Kar pa je še pomembnejše, pokažejo nam, da se moramo ogibati zank, ki nas obkrožajo v ‚tem pokolenju‘. Tako je Jezus še pristavil: »Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega.« (Matevž 24:36-39) Tu je torej Jezus primerjal pokolenje svojih dni s pokolenjem Noetovih dni. (1. Mojzesova 6:5, 9; pdč. op. NW)

11. Kakšno primerjavo med ‚pokolenjema‘ je naredil Jezus, kot to poročata Matevž in Lukež?

¹¹ To pa ni bilo prvič, da so apostoli slišali Jezusa tako primerjati »pokolenji« med sabo. Nekaj dni prej je namreč o sebi rekel: »Sin človekov [. . .] mora veliko pretrpeti in zavržen biti od tega rodu [pokolenja, NW]. In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega.« (Lukež 17:24-26) Matevž v 24. poglavju in Lukež v 17. poglavju naredita torej enako primerjavo. V Noetovih dneh je bilo »to pokolenje« »vse meso [ki] je popačilo pot svojo na zemlji« in bilo uničeno v potopu. V Jezusovih dneh pa je »to pokolenje« bilo odpadlo judovsko ljudstvo, ki je zavrnilo Jezusa. (1. Mojzesova 6:11, 12; 7:1)

12., 13. a) Kaj je danes »to pokolenje«, ki mora preiti? b) Kako se današnje Jehovovo ljudstvo spoprijema s tem ‚sključenim in spačenim pokolenjem‘?

¹² V današnji končni izpolnitvi Jezusove prerokbe se »to pokolenje« očitno nanaša na zemljane, ki sicer vidijo znamenje Kristusove navzočnosti, toda ne uredijo svojega življenja. Nasprotno temu pa se Jezusovi učenci nočemo oblikovati po življenjskem stilu ‚tega pokolenja‘. Živimo sicer v svetu, ampak ne smemo biti njegov del, »kajti čas je blizu«. (Razodetje 1:3; Janez 17:16) Apostol Pavel nam svetuje: »Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja, da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodú [pokolenja, NW], med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu.« (Filipljanom 2:14, 15; Kološanom 3:5-10; 1. Janezov 2:15-17)

¹³ To, da ‚svetimo kakor nebeške luči‘, pa zajema več od čiste krščanske osebnosti. Zajema predvsem izpolnitev Jezusove preroške naloge: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Tega, kdaj bo ta konec, ne more povedati noben človek. Vemo pa, da bo konec ‚temu pokolenju‘, hudobnim ljudem, prišel, ko bo v Božje zadovoljstvo pričevanje dospelo »do skrajnih mej sveta« (EI). (Dejanja 1:8)

‚Tisti dan in ura‘

14. Kako nas glede ‚časov in ur‘ opominjata Jezus in Pavel in kako naj bi se na to odzvali?

¹⁴ Čas, ko bo vsesvetovno pričevanje doseglo stopnjo, ki jo je določil Jehova, bo torej naznanil njegov ‚dan in uro‘ odstranitve te svetovne ureditve. Tega datuma nam ni treba vnaprej vedeti. Apostol Pavel je posnemal Jezusa, zato je opomnil: »O časih pa in urah, bratje, ni treba, da se vam piše; zakaj sami veste natanko, da pride dan Gospodov [Jehovov, NW] tako kakor tat po noči. Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo.« Upoštevajte, kaj je Pavel poudaril: ‚Ko pravijo.‘ Točno, ko se bo govorilo o ‚miru in varnosti‘, ko se bo najmanj pričakovalo, takrat bo Bog nenadoma izvršil obsodbo. Kako primeren je zato Pavlov nasvet: »Zatorej ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!« (1. Tesaloničanom 5:1-3, 6; glej še vrstice 7-11; Dejanja 1:7.)

15., 16. a) Zakaj ne smemo misliti, da je harmagedon še veliko dlje, kot pa smo morda menili? b) Kako mora biti v bližnji prihodnosti poveličana Jehovova suverenost?

¹⁵ Ali zdaj ta naš natančnejši pogled na ‚to pokolenje‘ pomeni, da je harmagedon še veliko dlje, kakor pa smo mislili? Še malo ne! Sami sicer nikoli nismo vedeli za »dan in uro«, toda zanju že od vselej ve Bog Jehova, ki pa se ni spremenil. (Malahija 3:6) Svet očitno tone vedno globlje proti dokončnemu uničenju. Zato je bolj kot kdaj prej nujno, da smo budni. Ker nam je Jehova razodel, »kaj se ima skoraj zgoditi«, bi se morali odzvati s skrajnim občutkom nujnosti. (Razodetje 1:1; 11:18; 16:14, 16)

¹⁶ Bodimo, bolj ko se približuje ta čas, budni, saj bo Jehova skoraj privedel nesrečo nad vso Satanovo ureditev! (Jeremija 25:29-31) Jehova namreč pravi: »Izkažem se velikega in svetega ter se dam spoznati očem mnogih narodov. In vedeli bodo, da sem jaz GOSPOD [Jehova, NW].« (Ezekiel 38:23) Ta odločilni ‚Jehovov dan‘ se vse bolj približuje! (Joel 1:15; 2:1, 2; Amos 5:18-20; Zefanija 2:2, 3)

Pravična ‚nova nebesa in nova zemlja‘

17., 18. a) Kako po Jezusovih in Petrovih besedah preide »to pokolenje«? b) Zakaj naj bi bili čuječi glede vedenja in pobožnosti?

¹⁷ Jezus je o vsem tistem, ‚kar se ima zgoditi‘, rekel: »Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« (Matevž 24:34, 35) Verjetno je pri tem meril na ‚nebo in zemljo‘ – vladarje in podložnike v ‚tem pokolenju‘. Podobne besede rabi tudi apostol Peter, ko govori o ‚sedanjih nebesih in zemlji‘, ki so »shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi«. Peter nato še opiše, kako bo prišel »dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat, v katerem preidejo [vladajoča] nebesa« skupaj s pokvarjeno človeško družbo oziroma ‚zemljo‘ ter njenimi grešnimi početji. Apostol nas zatem še spodbudi k ,svetemu življenju [vedenju, NW] in pobožnosti, [medtem ko] čakamo in pospešujemo prihod dneva Božjega [imamo stalno v mislih navzočnost Jehovovega dne, NW], spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope‘. Kaj pa pride zatem? Peter našo pozornost nato preokrene na ‚nova nebesa in novo zemljo, v katerih prebiva pravičnost‘. (2. Petrov 3:7, 10-13)c

¹⁸ Ta ‚nova nebesa‘, kraljestvena vlada Kristusa Jezusa in njegovih sokraljev, bodo izlila blagoslove na pravično ‚novo zemljo‘, človeško družbo. Ali ste tudi vi možni član te družbe? Če ste, potem imate razlog, da se veselite veličastne prihodnosti, ki vas čaka! (Izaija 65:17-19; Razodetje 21:1-5)

19. Kakšno veliko prednost lahko zdaj uživamo?

¹⁹ Tako je, pravično človeško »pokolenje« se zbira že zdaj. Maziljeni »zvesti in preudarni suženj« danes skrbi za božansko izobrazbo v skladu z besedami iz Psalma 78:1, 4: »Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust [. . .], pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela GOSPODOVA [Jehovova, NW] in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.« (Matevž 24:45-47, NW) Letos, 14. aprila, se je v več kot 75.500 občinah v kakih 230 državah po vsem svetu dobrih 12,000.000 ljudi udeležilo svečanosti v spomin na Kristusovo smrt. Ali ste se je tudi vi? Da bi le naslonili svojo vero na Kristusa Jezusa in ‚klicali Jehovovo ime za rešitev‘. (Rimljanom 10:10-13)

20. Kako moramo biti budni, ker je ‚čas prikrajšan‘, in katerih obetov se lahko veselimo?

²⁰ »Čas je prikrajšan,« je rekel apostol Pavel. Zato je zdaj, ko prenašamo preskušnje in sovraštvo hudobnega človeškega pokolenja, čas, da smo vselej budni in zaposleni v Jehovovem delu. (1. Korinčanom 7:29; Matevž 10:22; 24:13, 14) Čujmo in opazujmo, kako vse, kar je napovedano v Bibliji, prihaja nad »to pokolenje«. (Lukež 21:31-33) Če bomo temu ubežali in od Boga priznani stali pred Sinom človekovim, bomo nazadnje morda le prejeli, kar si najbolj želimo, večno življenje.

[Podčrtne opombe]

Ponovitvena vprašanja:

◻ Kako bi morali biti zdaj, ko smo opazili izpolnitev Daniela 4:32, ‚čuječi‘?

◻ Kako »to pokolenje« opredelita Matevžev in Lukežev evangelij?

◻ Kaj lahko opazujemo, medtem ko pričakujemo »tisti dan in uro«, in kako naj bi se odzvali?

◻ H kakšnemu dejanju bi nas moral spodbuditi obet o pravičnih ‚novih nebesih in novi zemlji‘?

[Slika na strani 17]

Trpeče človeštvo bo doživelo olajšanje, ko bo to nasilno hudobno pokolenje prešlo

[Vir slike]

Alexandra Boulat/Sipa Press

[Vir slike]

Levo in spodaj: Luc Delahaye/Sipa Press

[Slika na strani 18]

Veličastna ‚nova nebesa in nova zemlja‘ za vse človeške rodove so tik pred vrati