Govorimo resnico

1., 2. Kaj ima od vsega najslabši vpliv na ljudi in kdo je odgovoren za to?

TELEFON, žarnica, avtomobil in hladilnik so samo nekatere iznajdbe, ki so nam izboljšale vsakodnevno življenje. Zaradi drugih iznajdb pa je življenje postalo nevarnejše – denimo smodnika, kopenskih min, cigaret in atomske bombe, če omenimo le nekatere. Vendar obstaja nekaj, kar je starejše od vsega naštetega in najslabše vpliva na ljudi. Kaj je to? Laž! Laž je, ko posameznik izreče kaj, za kar ve, da je neresnično, zato da bi druge zavedel. In kdo si je izmislil prvo laž? To je razkril Jezus Kristus, ko je »Hudiča« označil za »očeta laži«. (Beri Janez 8:44.) Kdaj je Hudič izrekel prvo laž?

² To se je zgodilo pred več tisoč leti v edenskem vrtu. Prva človeka, Adam in Eva, sta živela v raju, ki ga je zanju pripravil Stvarnik. Potem pa je stopil na prizorišče Hudič. Vedel je, da je Bog Adamu in Evi prepovedal jesti z »drevesa spoznanja dobrega in slabega«. Če bi jedla z drevesa, bi zaradi neposlušnosti umrla. Kljub temu je Satan po kači rekel Evi: »Ne, ne bosta umrla [prva izrečena laž]. Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla od njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« (1. Mojz. 2:15–17; 3:1–5)

 3. Zakaj lahko rečemo, da je bila Satanova laž zlobna, in kakšne so posledice?

³ Satan je izrekel zlobno laž, saj je še kako dobro vedel, da bi Eva umrla, če bi mu verjela in jedla od sadu. Eva in Adam zaradi te laži nista ubogala Jehova in sta nazadnje umrla. (1. Mojz. 3:6; 5:5) Še več, po tem grehu »se je smrt razširila na vse ljudi«. Pravzaprav »je smrt kraljevala [. . .] tudi nad tistimi, ki niso zagrešili takšnega prestopka kakor Adam«. (Rim. 5:12, 14) Zato ne moremo uživati popolnega in večnega življenja, kakršno nam je Bog namenil na samem začetku. Če nam gre dobro, živimo »sedemdeset let, in če smo posebej krepki, osemdeset let«. In tudi takrat nam ta leta pogosto prinašajo »samo težave in trpljenje«. (Ps. 90:10) Kako tragične posledice Satanove laži!

 4. a) Na katera vprašanja moramo poznati odgovore? b) Samo kdo je lahko Jehovov prijatelj glede na to, kar piše v Psalmu 15:1, 2?

⁴ Jezus je pojasnil Hudičevo ravnanje, ko je rekel: »Ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem.« Resnice še vedno ni v Satanu, saj s svojimi lažmi še naprej »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (Raz. 12:9) Nočemo, da bi Hudič zavedel tudi nas. Zato premislimo o treh vprašanjih: Kako Satan zapeljuje ljudi? Zakaj je ljudem v navadi, da lažejo? In kako lahko pokažemo, da vedno govorimo resnico? Slednje je pomembno, saj ne želimo izgubiti Jehovovega prijateljstva, kakor sta ga Adam in Eva. (Beri Psalm 15:1, 2.)

 5. Kako Satan danes zapeljuje ljudi?

⁵ Apostol Pavel je vedel, da lahko preprečimo, da bi nas »ukanil Satan, saj nam njegove nakane niso neznane«. (2. Kor. 2:11) Vemo, da Hudič nadzoruje ves svet, tudi krivo religijo, izprijeno politiko in pohlepen trgovski sistem. (1. Jan. 5:19) Zato nas ne preseneča, da skupaj z demoni navaja ljudi na vplivnih položajih, da govorijo laži. (1. Tim. 4:1, 2) To še zlasti velja za posameznike v pomembnih industrijskih panogah, ki zavajajoče oglašujejo škodljive izdelke in različne goljufive sisteme.

6., 7. a) Zakaj nosijo verski voditelji, ki lažejo, še posebej veliko krivdo? b) Katere laži širijo verski voditelji?

⁶ Še posebej veliko krivdo nosijo verski voditelji, ki lažejo, saj je zaradi njih v nevarnosti prihodnost posameznikov, ki verjamejo njihovim lažem. Kdor sprejme krive nauke in počne kaj, kar Bog pravzaprav obsoja, je lahko ob večno življenje. (Ozej 4:9) Jezus je vedel, da so bili verski voditelji v njegovem času krivi takšnega zavajanja. V obraz jim je rekel: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da bi pridobili enega spreobrnjenca, in ko se ta spreobrne, ga naredite dvakrat bolj vrednega gehene [večnega uničenja], kot ste je sami.« (Mat. 23:15) Jezus je te krive verske voditelje najostreje obsodil. Zares so bili »od svojega očeta Hudiča«, ki je ubijalec. (Jan. 8:44)

⁷ Danes kar mrgoli verskih voditeljev, pa naj se imenujejo pastorji, duhovniki, rabini, svamiji ali kako drugače. Podobno kot verski voditelji v prvem stoletju tudi oni »tlačijo resnico« iz Božje Besede in »so Božjo resnico zamenjali z lažjo«. (Rim. 1:18, 25) Širijo krive nauke, kot so »Enkrat rešen, za vedno rešen«, neumrljivost človeške duše in reinkarnacija, ter nespametno zamisel, da Bog odobrava homoseksualnost in istospolne poroke.

 8. Katero laž pričakujemo, da bodo politiki vsak hip izrekli, toda kako naj bi se nanjo odzvali?

⁸ Politiki z lažmi zavajajo človeštvo. Ena največjih laži, ki jo bodo še objavili, je ta, da so dosegli »mir in varnost«. Toda »tedaj jih bo nepričakovano doletelo nenadno uničenje«. Naj nas ne preslepijo, ko skušajo prikazati, da današnja stvarnost ni tako nestabilna, kot v resnici je! Sami pravzaprav dobro vemo, »da bo Jehovov dan prišel natanko tako kakor tat ponoči«. (1. Tes. 5:1–4)

9., 10. a) Zakaj ljudje lažejo in s katerimi posledicami? b) Česa ne bi smeli pozabiti glede Jehova?

⁹ Kadar kaka nova iznajdba ali novost postane priljubljena, gre v množično proizvodnjo. Enako je z lažjo. V današnji družbi je laganje postalo nekaj običajnega. Toda ljudi ne zavajajo samo vplivneži. Kot piše v članku »Zakaj lažemo«, katerega avtor je Yudhijit Bhattacharjee, »smo laganje prepoznali kot globoko zakoreninjeno človeško lastnost«. Ljudje se največkrat zatečejo k laganju zato, da bi se zaščitili ali prikazali v lepi luči. Lažejo, da bi prikrili svoje napake in prestopke ali pa zaradi gmotnih in osebnih koristi. V članku še piše: »Lažemo z lahkoto, tujcem, sodelavcem, prijateljem in ljubljenim trosimo velike in drobne laži.«

¹⁰ Katere so posledice vsega tega laganja? Izgubljeno je zaupanje, medsebojni odnosi pa so lahko uničeni. Zamisli si, kako tragično je denimo, če žena vara zvestega moža in mu z lažmi prikriva nemoralno razmerje. Ali pa če nasilen moški doma grdo ravna z ženo in otroki, pred drugimi pa se pretvarja, da je vzoren mož in oče. Toda ne bi smeli pozabiti, da takšni ljudje, ki zavajajo, ne morejo nič skriti pred Jehovom, saj je pred njim »vse golo in razodeto«. (Heb. 4:13)

11. Kaj se lahko naučimo iz slabega zgleda Ananija in Safire? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ V Svetem pismu na primer piše o tem, kako je v prvem stoletju »Satan navedel« neka krščanska zakonca, da sta lagala Bogu. Ananija in Safira sta v svojem srcu naklepala prevarati apostole. Prodala sta nekaj posesti, vendar sta apostolom prinesla samo del izkupička. Zakonca sta se želela pred občino prikazati v kar najlepši luči, češ da sta bolj velikodušna kot v resnici. Toda Jehova je lahko videl, kaj sta storila, in ju je temu primerno kaznoval. (Apd. 5:1–10)

12. Kaj čaka neskesane, zlobne lažnivce in zakaj?

¹² Kako Jehova gleda na laganje? Satana in vse neskesane, zlobne lažnivce, ki posnemajo Satana, čaka »ognjeno jezero«. (Raz. 20:10; 21:8; Ps. 5:6) Zakaj? Zato ker Jehova na takšne lažnivce gleda enako kot na vse druge, katerih dela se mu gnusijo. (Raz. 22:15)

13. Kaj vemo o Jehovu in k čemu nas to spodbuja?

¹³ Jehova »ni človek, da bi lagal«. Pravzaprav »se Bog ne more zlagati«. (4. Mojz. 23:19; Heb. 6:18) »Jehova sovraži [. . .] lažniv jezik.« (Preg. 6:16, 17) Če želimo, da bi nas odobraval, moramo živeti po merilih, ki jih je postavil za to, kar je prav. Zato upoštevamo nasvet »Ne lažite drug drugemu«. (Kol. 3:9)

14. a) Po čem se razlikujemo od članov krive religije? b) Pojasni načelo, zapisano v Luku 6:45.

¹⁴ Po čem se pravi kristjani med drugim razlikujemo od članov krive religije? Govorimo resnico. (Beri Zaharija 8:16, 17.) Pavel je pojasnil, da »se v vsem priporočamo za Božje služabnike: [. . .] z govorjenjem po resnici«. (2. Kor. 6:4, 7) Jezus je za človeka rekel: »Njegova usta namreč govorijo, česar je srce prepolno.« (Luk. 6:45) Ko torej dober človek govori resnico v srcu, bodo tudi njegova usta govorila resnico. Tujcem, sodelavcem, prijateljem in ljubljenim bo govoril resnico, najsibo veliko ali drobno. Poglejmo, kako lahko pokažemo, da si prizadevamo biti pošteni v vsem, kar počnemo.

15. a) Zakaj ni nikoli pametno skušati živeti dvojno življenje? b) Kaj lahko pomaga mladim, da se bodo uprli škodljivemu pritisku vrstnikov? (Glej podčrtno opombo.)

¹⁵ Ali si mlad in se želiš zliti z vrstniki? Bodi odločen, da ne boš nikoli živel dvojnega življenja, kakor to počnejo nekateri. Pred družino in občino se kažejo moralno čiste, v družbi mladih v svetu ali na socialnih medijih pa so povsem drugačni. Morda grdo govorijo, se nespodobno oblačijo, poslušajo ponižujočo glasbo, zlorabljajo alkohol ali droge, hodijo na skrivne zmenke ali pa počnejo še kaj hujšega. Živijo zlagano življenje, skušajo prevarati starše, sočastilce in Boga. (Ps. 26:4, 5) Jehova ve, kdaj mu posamezniki izkazujejo »čast s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od« njega. (Mar. 7:6) Veliko boljše je upoštevati naslednji pregovor: »Tvoje srce naj ne zavida grešnikom, ampak naj se ves dan boji Jehova.« (Preg. 23:17)a

16. Kakšno vlogo igra resnicoljubnost, ko izpolnjuješ prošnjo za posebne teokratične naloge?

¹⁶ Morda želiš redno pionirati ali služiti v kaki obliki posebne polnočasne službe, denimo v Betelu. Med izpolnjevanjem prošnje je pomembno, da pošteno in povsem iskreno odgovoriš na vsa vprašanja glede svojega zdravja, izbire razvedrila in morale. (Heb. 13:18) Ali si bil vpleten v kakšno nečisto ali vprašljivo vedenje in o tem nisi govoril s starešinami? Prosi jih za pomoč, tako da boš lahko služil Jehovu s čisto vestjo. (Rim. 9:1; Gal. 6:1)

17. Kaj naj bi naredili, ko nas preganjalci sprašujejo o sovernikih?

¹⁷ Kaj naj bi storil, če bi oblasti v tvoji državi denimo omejile našo dejavnost in bi te poklicale na zaslišanje, da bi te spraševale glede sovernikov? Ali bi jim moral povedati vse, kar veš? Kaj je storil Jezus, ko ga je zasliševal rimski deželni upravitelj? V skladu s svetopisemskim načelom, da je »čas molčanja in čas govorjenja«, ni včasih prav nič odgovoril! (Prid. 3:1, 7; Mat. 27:11–14) V takšnih okoliščinah je najboljše biti previden in ravnati preudarno, tako da svojih bratov in sester ne bi spravili v nevarnost. (Preg. 10:19; 11:12)

18. Katero odgovornost imamo, ko s starešinami govorimo o prestopku kakega sovernika?

¹⁸ Kaj, če je kdo iz občine zagrešil resen greh in si ti za to izvedel? Starešine so odgovorni, da ohranjajo občino moralno čisto, zato te bodo morda vprašali, kaj veš o tem. Kaj boš naredil, še zlasti če je greh storil tesen prijatelj ali sorodnik? »Človek, ki širi zvestobo, govori to, kar je pravično [resnično].« (Preg. 12:17; 21:28) Zato imaš odgovornost, da starešinam poveš vso resnico, ne samo del te, in da je ne izkrivljaš. Starešine imajo pravico izvedeti dejstva, na podlagi katerih se lahko odločijo, kako najbolje pomagati prestopniku, da bi ta spet obnovil prijateljstvo z Jehovom. (Jak. 5:14, 15)

19. Kaj se bomo naučili v naslednjem članku?

¹⁹ Psalmist David je molil k Jehovu: »Ti se veseliš iskrene resnicoljubnosti.« (Ps. 51:6) David je vedel, da je naša resnicoljubnost odvisna od tega, kaj imamo v srcu. Pravi kristjani na vsakem področju v življenju govorimo »resnico drug z drugim«. To, da smo kot Božji služabniki drugačni, pokažemo tudi s tem, da druge poučujemo o Božji resnici. V naslednjem članku bomo pregledali, kako to delati.