Rajski obeti veljavni kljub človeški neposlušnosti

 1. Kje lahko čez nekaj časa vidimo prvega moškega in žensko in v kakšnem okolju?

ČAS je tekel. Prvi moški in ženska nista več preprosto gola. Oblečena sta v dolgi oblačili iz živalskih kož. Stojita izven popolnega Edenskega vrta, tik pred vhodom. S hrbtom sta obrnjena proti vrtu in si ogledujeta prizorišče, ki je pred njima. Vidita le neobdelano zemljo. Povsem jasno je, da na njej ni Božjega blagoslova. Pred sabo lahko vidita trnje in osat. Ali ni to zemlja, za katero jima je bilo zapovedano, da naj si jo podvržeta? Da, toda prvi moški in ženska sedaj nista tam zato, da bi razširila Edenski vrt po tako zapuščeni zemlji.

 2. Zakaj se moški in ženska ne skušata vrniti v rajski vrt?

² Zakaj se ob tako zelo drugačnem prizoru ne obrneta in ponovo vrneta v rajski vrt? Predlog je res enostaven, vendar poglejmo, kaj opazimo za njima, pri vhodu v vrt! Tam sta dve stvarjenji, ki ju nista še nikoli prej videla, celo znotraj vrta ne. To sta keruba, ki imata bliskajoči se meč, ki se stalno vrti. Moški in ženska ne bi nikoli mogla živa priti mimo njiju! (1. Mojz. 3:24)

 3. Kateri dogodek je tako zelo spremenil okoliščine prvega človeškega para?

³ Kaj se je zgodilo? Ne gre za nikakršno tako zapleteno skrivnost, da bi se z njo morala znanost ukvarjati tisoče let. Pojasnjena je enostavno. Prvi moški in ženska sta morala spoznati, da so čudoviti obeti, ki so jima bili po Božji zapovedi dani na njun poročni dan, odvisni od njune poslušnosti do njunega nebeškega Očeta v najmanjši stvari. Njuna popolna poslušnost je bila preizkušena s preprosto prepovedjo uživanja hrane: nista namreč smela jesti od sadu »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. (1. Mojz. 2:16, 17) Če bi ravnala v nasprotju s to Božjo zapovedjo, bi zagotovo umrla. To je tisto, kar je Adam kot Božji prerok povedal svoji ženi, mlajšemu človeškemu stvarjenju. Toda nepričakovano je nahaš, kača, zanikala resničnost tega, ker je Bog povedal Adamu, ko ga je posvaril glede uživanja prepovedanega sadu od »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Kača je zapeljala ženo in jo prepričala, da bi s tem, ko bi prekršila Božji zakon in jedla od prepovedanega sadu, postala enaka Bogu in bi lahko sama, neodvisno od Boga, odločala o tem, kaj je dobro in kaj slabo. (1. Mojz. 3:1–5)

Nikakršno mitološko poročilo

4., 5. Kako je apostol Pavel pokazal, da poročilo o tem, kako je kača zapeljala prvo žensko, ni noben mit?

⁴ Neverjetno? Ali je to preveč podobno nekemu mitu ali legendi, ki ne temelji na dejstvih in tako ni sprejemljivo za sodobni, prosvetljeni razum odraslih? Ne, še vedno zelo brani, zaupanja vredni pisec, posebno izbran apostol, ki je bil natančno seznanjen s tem, kar je zapisal, ni mislil tako. Ta apostol je bil Pavel in skupščini odraslih kristjanov v posvetno modrem Korintu je pisal: »Bojim se pa, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od iskrene vdanosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačo preslepila Evo.« (2. Kor. 11:3, EI)

⁵ Komaj verjetno je, da bi Pavel omenjal mit ali bajko in bi skušal takratne kristjane, ki so bili dobro seznanjeni z miti poganske grške religije, prepričati s takšno izmišljeno stvarjo. Z navedkom iz navdihnjenih Hebrejskih spisov, katere je označil za »Božjo besedo«, je apostol Pavel potrdil, da je »kača s svojo zvijačo preslepila Evo«. (1. Tes. 2:13) Poleg tega je apostol Pavel, ko je pisal krščanskim starešinam, ki so bili zadolženi za učenje ‚vzora zdravih besed‘, rekel: »Prvi je namreč bil ustvarjen Adam, potem Eva. Adam ni bil zapeljan, žena pa se je pregrešila, ker se je dala zapeljati.« (2. Tim. 1:13; 1. Tim. 2:13, 14, EI)

 6. a) V čem se Adamov prestopek razlikuje od ženinega? b) Zakaj smo lahko prepričani, da si ženska ni izmislila zgodbe o kači?

⁶ To, da je žensko zapeljala kača, je dejstvo in ne mit, in sicer tako zagotovo, kakor so tudi vidne posledice njene neposlušnosti, ker je jedla od prepovedanega sadu, trdna zgodovinska dejstva. Ko je tako grešila zoper Boga, je napeljala še svojega moža, da je jedel skupaj z njo. Toda on ni jedel zato, ker bi bil ravno tako povsem zapeljan. (1. Mojz. 3:16) Kasneje sta Bogu o tem, kaj se je zgodilo, takole pripovedovala: »Žena, ki si mi jo dal za družico, ta mi je dala od drevesa in jedel sem.‚ Tedaj je Jehova Bog rekel ženi: ‚Zakaj si to storila?‘ Žena je odgovorila: ‚Kača me je zapeljala in sem jedla.‘« (1. Mojz. 3:13, 14, EI) Ženska si ni izmislila zgodbe o nahaš, kači, in Jehova ni menil, da je njeno pojasnilo izmišljotina ali mit. To kačo je obravnaval kot sredstvo, ki je zapeljalo žensko v prestopek zoper njega, njenega Boga in Stvarnika. Če bi imel Bog opraviti enostavno z neko mitološko kačo, bi to bilo pod njegovim dostojanstvom.

 7. a) Kako nam biblijsko poročilo opiše Božjo obsodbo nad kačo? b) Kako lahko kača, ki je zapeljala prvo žensko, zapelje tudi nas? (Vključi tudi komentar v opombi.)

⁷ Poročilo, ki opisuje Božjo obsodbo nad kačo v Edenskem vrtu, pravi: »Tedaj je rekel Jehova Bog kači: ‚Ker si to storila, bodi prekleta med vso živadjo in med vsemi živalmi polja! Po svojem trebuhu se boš plazila in prst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti pa ga boš ranila na peti.‚« (1. Mojz. 3:14, 15, EI) Vsako razsodno sodišče se ukvarja z dejstvi in razišče prave dokaze in ne legende. Jehova ne bi samega sebe osmešil ali se delal neumnega s tem, da bi izrekel svojo sodbo neki mitološki kači, ampak jo je izrekel dejansko obstoječemu stvarjenju, ki je bilo odgovorno. Ne bi bilo smešno, ampak žalostno, če bi nas ta ista kača zapeljala v prepričanje, da ni nikoli obstajala in da je samo nek mit ter ni odgovorna za nobeno nepravilnost na zemlji.a

 8. Kakšno obsodbo je Bog izrekel nad žensko in kakšne posledice je to imelo za njene hčere in vnukinje?

⁸ Poročilo obravnava ženino izjavo o kači kot dejstvo in nadalje pravi: »Ženi pa je rekel: ‚Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke. Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.‘« (1. Mojz. 3:16, EI) Nič kaj takega ni bilo vključeno v Božji blagoslov ob njeni poroki z Adamom, ko jima je rekel: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.« (1. Mojz. 1:28, EI) Ta blagoslovljena naloga, dana popolnemu človeškemu paru, je pomenila, da bo žena mnogokrat noseča, toda s tem niso bile povezane porodne težave in močne bolečine, pa tudi moževo grdo ravnanje z njo ne. Ta obsodba, ki je bila izrečena grešni ženi, bo prizadela njene hčere in vnukinje v rodu za rodom.

Božji zakon poveličan z obsodbo zoper Adama

9., 10. a) Kakšno svarilo je Bog neposredno izrekel Adamu in kakšne bi bile posledice, če bi Bog vztrajal pri taki kazni? b) Kakšno obsodbo je Bog izrekel Adamu?

⁹ V kakšnih spremenjenih okoliščinah naj bi potemtakem živela ženska in moški, ki ga je le-ta pregovorila, da se ji je pridružil v grehu? Bog je temu moškemu naravnost rekel: »Od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.« (1. Mojz. 2:17, EI) Ali bo Bog, Sodnik, vztrajal pri kazni s takšnim izidom, ker je Adam pojedel samo grižljaj tega sadeža? Pomisli, kaj bi pomenila izvršitev takšne kazni! Sama po sebi bi uničila te navdušujoče obete, ki sta jih dobila Adam in Eva na svoj poročni dan, obete, da celotno zemljo napolnita s svojimi potomci, s popolno človeško raso, ki bi večno mlada večno prebivala na rajski zemlji v miroljubnem odnosu s svojim Bogom in nebeškim Očetom! S strogo uveljavitvijo smrtne kazni nad prvimi človeškimi starši Bog zagotovo ni zavrgel svojega miroljubnega namena s človeštvom in njegovim zemeljskim domom! Toda prisluhni božanski izjavi, ki je jasno zapisana v biblijskem poročilu:

¹⁰ »In človeku je rekel: ‚Ker si poslušal glas svoje žene in jedel od drevesa, o katerem sem ti tole zapovedal: »Ne jej od njega!« – bodi prekleta zemlja zaradi tebe! V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila, in vendar boš moral poljsko zelišče jesti. V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.‘« (1. Mojz. 3:17–19, EI)

11. Katera dejstva glede poslušnosti ponazarjajo, da je Božja sodba zoper Adama bila upravičena?

¹¹ Ta obsodba je pomenila, da bo nad človekom izvršena smrtna kazen ne glede na posledice, ki bi jih to lahko imelo na Božji namen o rajski zemlji, napolnjeni s popolnimi moškimi in ženskami, ki bi ljubeče in v miru živeli skupaj in večno obdelovali in skrbeli za rajski vrt, ki bi bil razširjen po vsej zemlji. Mož je poslušal ženin glas namesto Božjega, ki mu je rekel, naj ne je od prepovedanega »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Če on ni poslušal glasu svojega Boga in Stvarnika, kako bi lahko potem dosledno učil svoje otroke, da naj tako ravnajo? Ali bi njegov zgled bil pogovorna točka pri poučevanju otrok o poslušnosti do Boga Jehove? (Primerjaj 1. Samuelovo knjigo 15:22.)

12., 13. a) Kako je Adamov greh vplival na njegove otroke? b) Zakaj si Adam ni zaslužil večnega življenja v raju ali na zemlji na sploh?

¹² Ali bi se Adamovi potomci bili sposobni popolnoma držati Božjega zakona, kot se ga je držal on, ko je bil še popoln? Ali ne bi zaradi delovanja zakona o dednosti prenesel na svoje otroke svojo slabost in nagnjenost, da namesto Božjega, posluša glas nekoga drugega? Resnična zgodovina odgovarja na ti dve vprašanji. (Rim. 5:12)

¹³ Ali si takšen človek, ki se je zavoljo človeškega stvarjenja odrekel popolni poslušnosti do Boga, ki je izraz popolne ljubezni do Boga, zasluži večno življenje v raju ali sploh na zemlji? Ali bi sploh bilo varno, da bi se ga pustilo večno živeti na zemlji? Ali bi to, če bi mu bilo dopuščeno, da s svojim prestopkom večno živi na zemlji, poveličevalo Božji zakon in odkrivalo, da je popolnoma pravičen ali pa bi druge navedlo k nespoštovanju Božjega zakona in bi dalo vedeti, da je Božja beseda nezanesljiva?

Izgnana iz Edenskega vrta

14. Kako biblijsko poročilo opiše Božje ukrepanje zoper Adama in njegovo ženo?

¹⁴ Biblija nam pove, kako se je glede tega odločil Bog: »In Jehova Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kož in ju je oblekel. Potem je rekel Jehova Bog: ‚Glej človek je postal kakor eden izmed nas, ker pozna dobro in hudo. Da zdaj le ne stegne svoje roke ter ne vzame tudi od drevesa življenja, da bi jedel in živel vekomaj!‘ Zato ga je odpravil Jehova Bog iz Edenskega vrta, da bi obdeloval zemljo, iz katere je bil vzet. Ko je torej izgnal človeka, je postavil vzhodno od Edenskega vrta kerube in plamen bliskajočega se meča, da bi stražili pot k drevesu življenja.« (1. Mojz. 3:21–24, EI)

15. a) Kako je Bog pokazal razumevanje do sramu, ki sta ga občutila Adam in Eva, ko sta se zavedla, da sta naga? b) Kako je bil prvi par izgnan iz Edenskega vrta? c) S kakšnimi spremenjenimi okoliščinami sta se Adam in njegova žena srečala zunaj Edenskega vrta?

¹⁵ Božanski Sodnik je pokazal razumevanje do občutka sramu, ki sta ga sedaj občutila grešnika Adam in njegova žena, ker sta bila naga. Ne piše sicer kako, toda Bog jima je na nek način priskrbel dolgi obleki iz kože, ki sta nadomestili ledveni pokrivali, ki sta si jih sama sešila iz figovih listov. (1. Mojz. 3:7) Obleki iz kože sta bili bolj trpežni in sta ju bolje ščitili pred trnjem in osatom ter drugimi bolečimi stvarmi zunaj Edenskega vrta. Ko sta grešila, sta se zaradi slabe vesti hotela pred Božjim pogledom skriti med drevesa v Edenskem vrtu. (1. Mojz. 3:8) Sedaj, ko sta bila obsojena, sta ob tem, ko sta bila izgnana iz njegovega vrta, občutila neke vrste Božji pritisk. Kmalu sta se znašla zunaj vrta, za vedno izgnana iz njega. Nič več ne bosta delala na tem, da bi povečala ta vrt in razširila njegovo rajsko stanje po vsej zemlji. Od sedaj dalje sta jedla kruh, narejen iz poljščin, ki pa ju niso mogle večno ohranjati pri življenju. Bila sta odrezana od »drevesa življenja«. Čez nekaj časa, kdo ve, kako dolgo, bosta morala umreti!

Jehovin prvotni namen ni bil preprečen

16. Česa Bog ni nameraval storiti in zakaj?

¹⁶ Ali se je Bog zaradi teh dveh stvarjenj iz zemeljskega prahu, ki sta grešili zoper njega, sedaj odločil v neki vesoljni bitki uničiti Zemljo, mesec, sonce in zvezde? Ali ne bi tako ravnanje pomenilo, da je bil poražen njegov veličastni namen, in to zaradi tega, kar je začela nahaš? Ali je lahko neka kača preprečila Božji namen? Na poročni dan je Bog blagoslovil Adama in Evo in jima predstavil svoj namen ter povedal, kakšna je njegova volja zanju: da celotno zemljo napolnita s popolno človeško raso, da bi bila vsa zemlja podvržena popolnosti Edenskega vrta in da bi vse človeštvo na miroljuben način vladalo nad vsemi nižjimi stvarjenji na zemlji in v vodah. Osupljiva vizija Božjega namena, priprava, na kateri je delal šest ustvarjalnih dni, ki so trajali več tisoč let, je bila zaključena! Ali bo ta hvalevredni namen sedaj ostal neizpolnjen samo zaradi kače in sprijenosti prvega človeškega para? Komajda! (Primerjaj Izaijevo knjigo 46:9–11.)

17. Kaj se je Bog odločil narediti v zvezi s sedmim dnevom in kako se bo potem ta dan končal?

¹⁷ Jehovin sedmi dan, dan počitka, je še vedno trajal. Odločil se je, da bo ta dan blagoslovil in posvetil. Ne bo dovolil, da bi ga karkoli spremenilo v prekletega in vsako zlo, ki bi ga kdo načrtoval za ta dan njegovega počitka, bo preprečil in spremenil v blagoslov, tako da bo zaključek tega dne blagoslovljen. Tako bi celotna zemlja bila sveti kraj, kjer bi se po popolni človeški rasi vršila Božja volja tako kot v nebesih. (Primerjaj Matejev evangelij 6:10.)

18., 19. a) Zakaj so lahko nepopolni in trpeči potomci potolaženi? b) O čem bomo govorili v naslednjem študijskem članku?

¹⁸ Bog se ni razočaral. Svojega namena ni opustil. Odločen je, da se opraviči kot povsem zanesljiva oseba, ki svoj namen, z vsemi zaslugami, ki mu pripadajo, tudi popolnoma izvrši. (Iz. 45:18) Nepopolni in trpeči potomci prvega grešnega človeškega para so lahko potolaženi in pričakujejo lahko, da bo Bog zvesto izpolnil svoj prvotni namen, ki jim bo prinesel večne koristi. Od njegovega dneva počitka so minila že tisočletja in zaključni del tega dneva, ki ga bo posebno blagoslovil, mora biti zelo blizu. »Večer« njegovega dneva počitka mineva in kot pri vseh predhodnih ustvarjalnih dneh mora priti »jutro«. Ko bo to »jutro« doseglo svojo popolnost, bodo vsi opazovalci lahko videli čudovito dovršitev Božjega nespremenljivega namena. Takrat se bo lahko zapisalo: ‚In bil je večer in bilo je jutro, sedmi dan.‘ Zares presenetljiv obet!

¹⁹ Kako vznemirljivo je razmišljanje o tem! V naslednjem članku bo še več povedanega o spolnitvi rajskih obetov, ki čakajo poslušno človeštvo, ki ljubi Božji zakon.

[Podčrtna opomba]

Kaj bi rekel

◻ Zakaj je prvi človeški par izgubil svoj rajski dom?

◻ Kako vemo, da poročilo o tem, kako je Evo prevarala kača, ni nek mit?

◻ Kakšno kazen je Bog izrekel ženski?

◻ Kakšno kazen je Bog izrekel Adamu in zakaj je to poveličalo Božji zakon?

◻ Zakaj se Bog ni razočaral nad svojim namenom, da napolni rajsko zemljo s popolnimi ljudmi?