Novo življenje za naše prednike

ALI Božja Beseda, Biblija, kot nekaj samo po sebi umevnega uči, da vsak ob smrti nadaljuje življenje v duhovnem področju? Ne, ne uči tega. Predstavlja sijajno upanje na življenje po smrti, toda ne tako, kakor si mnogi mislijo.

Pretehtajte, kaj pravi Biblija o našem prvem predniku, Adamu. Jehova ga je upodobil »iz prahu zemeljskega«. (1. Mojzesova 2:7) Adam je imel priložnost, da večno živi v sreči na zemlji. (1. Mojzesova 2:16, 17) Toda uprl se je svojemu ljubečemu Stvarniku, posledica pa je bila smrt.

Kam je šel Adam, ko je umrl? Bog mu je rekel: »Povrneš [se] v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19)

Kje je bil Adam, preden ga je Jehova ustvaril iz prahu? Nikjer. Ni obstajal. Ko mu je torej Jehova rekel, da se bo ,povrnil v zemljo‘, je lahko s tem mislil le, da bo Adam spet postal brez življenja, kakor prah. Ni ,prešel‘ in postal začetnik sveta duhov prednikov. Tudi ni bil prenešen v blaženo življenje v nebesa, niti v kraj mučenja, kjer bi večno trpel. Prešel je edino iz življenja v neživljenje, iz obstoja v neobstoj.

Kako pa je z ostalim človeštvom? Ali tudi Adamovi potomci ob smrti prenehajo obstajati? Biblija odgovarja: »Vse [ljudje in živali] gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« (Propovednik 3:19, 20)

Stanje mrtvih

Res je, mrtvi so brez življenja, ne morejo slišati, videti, govoriti ali misliti. Biblija na primer pravi: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .] Kakor njih ljubezen, tako je njih sovraštvo in njih gorečnost davno izginila.« Izjavlja tudi: »Ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti [grobu], kamor greš.« (Propovednik 9:5, 6, 10)

Po Božji Besedi se potemtakem ljudje, dokler živijo, zavedajo, da bodo umrli. Ko pa umrejo, se ne zavedajo ničesar več. Ne stojijo v bližini svojega trupla, opazujoč, kaj se bo z njim zgodilo. V neobstoju ni niti zadovoljstva niti bolečine, ne veselja ne žalosti. Mrtvi se ne zavedajo časa. So bolj brez zavesti kakor ob kakršnemkoli spanju.

Job, Božji služabnik iz starodavnih dni, je vedel, da ljudje po smrti ne živijo več. Razumel je tudi, da brez Božjega posredovanja ne bi bilo upanja na ponovno življenje. Rekel je: »Mož pa umre in leži strt, človek izpusti duha [premine, EI], in kje je? [. . .] tako leže [. . .] in ne vstane.« (Job 14:10, 12) Job prav gotovo ni pričakoval, da se bo ob smrti pridružil prednikom v svetu duhov.

Vstajenjsko upanje

Živi ob smrti prenehajo obstajati, zato je Jobovo nadaljnje vprašanje zelo pomembno: »Ko človek umre, bo li spet živel?« Job je sam odgovoril takole: »Vse dni, dokler sem v vojni službi [čas v grobu], bi hotel čakati, dokler mi ne pride prememba. Ti [Jehova] bi poklical, in jaz bi ti odgovoril; tožilo bi se ti po svojih rok stvari.« (Job 14:14, 15)

Povedano drugače: čeprav bi šel Job v neobstoj, ga Bog ne bi pozabil. Job je verjel, da bo prišel čas, ko ga bo Bog Jehova z vstajenjem »poklical« nazaj v življenje.

Božji sin Jezus Kristus je pokazal, da je Jobovo upanje na vstajenje stvarno. Dokazal je, da mrtvi lahko vstanejo. Kako? Tako da je to naredil! Jezus ni bil tam, da bi obudil Joba, a ko je bil na zemlji, je obudil vdovinega sina iz mesta Nain. Oživil je tudi 12-letno hčer moža z imenom Jair, pa tudi njegovega prijatelja Lazarja, ki je bil mrtev že štiri dni. (Lukež 7:11-15; 8:41, 42, 49-56; Janez 11:38-44)

Jezus je poleg tega, da je te čudeže delal, tudi govoril o velikem prihodnjem vstajenju. Rekel je: »Kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29) Kasneje je tudi apostol Pavel, po katerem je Jehova obudil mladega moža, pokazal, da verjame v prihodnje vstajenje. Izjavil je: »Imam upanje v Boga, [. . .] da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja apostolov 20:7-12; 24:15)

Ti svetopisemski stavki o prihodnjem vstajenju se ne nanašajo na nadaljevanje življenja v duhovnem področju. Kažejo na čas, ko bo na milijone mrtvih ponovno zaživelo v snovnih telesih prav tukaj na zemlji. Ti obujeni ne bodo ljudje, ki se ne bi spominjali svojega prejšnjega življenja na zemlji. Ne bodo ponovno rojeni kot dojenčki. Enake osebe bodo, kot so bile ob smrti, z enakimi spomini in osebnostjo. Lahko se bodo prepoznali, pa tudi drugi jih bodo lahko. Kakšno veselje bo, ko se bodo ti ljudje spet srečali s svojimi prijatelji in družinami! In kako razburljivo se bo srečati s svojimi predniki!

Vstajenje v življenje v nebesa

Ali ni Jezus rekel, da bodo nekateri šli v nebesa? Da, je. Na večer, preden so ga ubili, je rekel: »V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. [. . .] Grem pripravljat vam prostora! In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:2, 3) Govoril je svojim zvestim apostolom, toda njegove besede ne pomenijo, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa.

Jezus je pokazal, da morajo obujeni v nebesa izpolniti še druge zahteve, kot le živeti spodobno življenje. Ena zahteva je, da imajo točno spoznanje Jehova in njegovih namenov. (Janez 17:3) Drugi zahtevi sta vera v odkupno žrtev Jezusa Kristusa in uboganje Boga. (Janez 3:16; 1. Janezov 5:3) Poleg tega se tudi zahteva, da se ,na novo rodijo‘, kot krščeni kristjani rojeni z Božjim svetim duhom. (Janez 1:12, 13; 3:3-6) Nadaljnja zahteva za nebeško življenje je, da zdržijo, kakor je Jezus, in so zvesti Bogu celo do smrti. (Lukež 22:29; Razodetje 2:10)

Takšne visoke zahteve imajo svoj razlog. Obujeni v nebesa morajo opraviti pomembno delo. Jehova je vedel, da človeške vlade ne bi mogle nikoli uspešno voditi zadev na zemlji. Zato je pripravil nebeško vlado oziroma Kraljestvo, ki bo vladalo človeštvu. (Matevž 6:9, 10) Jezus bo Kralj tega Kraljestva. (Daniel 7:13, 14) Nekaj izbranih z zemlje in obujenih v nebesa bo vladalo z njim. Biblija je napovedala, da bodo ti obujeni postali »našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike, in kraljevali bodo na zemlji«. (Razodetje 5:10)

Ali bo veliko število ljudi izpolnilo zahteve za nebeško vstajenje? Ne. Večina umrlih ne ustreza, za to pa niso sami krivi. Mnogi so imeli malo ali sploh nič možnosti spoznati resnico o Jehovu in njegovih namenih. Živeli in umrli so brez kakršnegakoli vedenja o Jezusu Kristusu ali Božjem Kraljestvu.

Jezus je tiste, ki bodo šli v nebesa, imenoval »mala čreda«. (Lukež 12:32) Kasneje je bilo razodeto, da bo število ,odkupljenih od zemlje‘ , ki bodo vladali s Kristusom, 144.000. (Razodetje 14:1-3; 20:6) Čeprav je število 144.000 dovolj veliko, da zasede »veliko prebivališč«, o katerih je govoril Jezus, pa je majhno v primerjavi z milijardami ljudi, ki so izšli iz Adama. (Janez 14:2)

Dogodki pred zemeljskim vstajenjem

Preglejmo, o čem smo do sedaj razpravljali. Biblija pravi, da so mrtvi brez življenja, dokler jih ne obudi Jehova Bog. Nekateri so obujeni v življenje v nebesih, tam bodo vladali z Jezusom Kristusom v kraljestveni vladi. Večina ljudi bo obujenih na zemlji, da bi postali podložniki tega Kraljestva.

Jehova bo z zemeljskim vstajenjem deloma izpolnil svoj namen z zemljo. To je ustvaril »v prebivanje«. (Izaija 45:18) Bila naj bi trajen dom človeštvu. Zato je psalmist pel: »Nebesa so nebesa GOSPODOVA, a zemljo je dal sinom človeškim.« (Psalm 115:16)

Preden se na zemlji začne vstajenje, mora priti do velikih sprememb. Verjetno se strinjate, da Božji namen z zemljo ni bil, da bi postala polna vojn, onesnaževanja, kriminala in nasilja. Te probleme povzročajo ljudje, ki ne spoštujejo Boga in njegovih pravičnih zakonov. Božje kraljestvo bo zato ,pogubilo tiste, kateri pogubljajo zemljo‘ – večji ukrep, da se bo na zemlji lahko izvajala njegova volja. (Razodetje 11:18) Kraljestvo bo uničilo vse hudobne ljudi, pravičnim pa dovolilo, da bodo na zemlji živeli večno. (Psalm 37:9, 29)

Raj na zemlji

Obujeni na očiščeni zemlji bodo krotki, skrbni ljudje, ki bodo delali, kar je prav. (Primerjajte Matevž 5:5.) Pod ljubečim nadzorstvom Božjega Kraljestva bodo živeli srečno in varno. Biblija daje tole čudovito predsliko razmer, ki bodo takrat uveljavljene: »[Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:4)

Da, zemlja bo spremenjena v raj. (Lukež 23:43) Pomislite, kaj bo to pomenilo! Bolnišnice in domovi za onemogle ne bodo več potrebni. V raju bodo tisti, ki jih sedaj muči starost, zopet polni moči in zdravja. (Job 33:25; Izaija 35:5, 6) Ne bo več mrliških vežic, pokopališč in nagrobnikov. Jehova bo po svojem Kraljestvu ,požrl smrt za vekomaj‘. (Izaija 25:8) Takšni blagoslovi lahko prav gotovo pomenijo novo življenje za nas in naše prednike.

[Slika na strani 7]

Obujeni na zemlji bodo podložniki Kraljestva