Ali se učite od našega velikega učitelja
»NA ENI od najboljših univerz v Španiji sem pet let študiral pravo,« pripoveduje Julio. »Toda to, kar sem se naučil, ko sem začel preučevati Biblijo, daleč presega vse. Univerza me je naučila, kako se učiti; Biblija pa me je naučila, kako živeti.«
Po Bibliji imamo namreč dostop do Božjih misli, načel in napotkov. Sveto pismo pa Jehova opisuje kot »Velikega učitelja«. On je namreč najboljši učitelj v vesolju (Izaija 30:20, NW). Hebrejsko besedilo ga dobesedno imenuje »učitelji« — uporablja torej množino, s čimer označuje odličnost. To bi nas moralo spomniti, da Jehovovo poučevanje daleč presega poučevanje kateregakoli drugega učitelja.
Jehovova uporabna modrost
Zakaj je božji pouk tako koristen? Predvsem zaradi svoje neprecenljive vsebine. Jehovov pouk nam daje »uporabno modrost« (NW). Od Boga dana modrost pa »ohrani v življenju« tiste, ki jo uporabljajo. (Pregovori 3:21, 22; Propovednik 7:12)
Skladatelj 119. psalma je ugotovil, da ga je Jehovova modrost v življenju ščitila. Pel je na primer: »Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra. Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji. Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last. Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje« (Psalm 119:72, 92, 98, 99).
Psalmist ni edini, ki bi že »poginil v nadlogi svoji«, če ne bi poznal Jehovovega zakona. Rosa, mlada žena iz Španije, je prepričana, da ji je upoštevanje božjih načel rešilo življenje. Spominja se: »Do šestindvajsetega leta sem že dvakrat poskušala narediti samomor.«
Rosa se je zapletla v prostitucijo ter zlorabo alkohola in mamil. »Nekega dne, ko sem bila že na robu obupa,« pravi, »je neki zakonski par Prič spregovoril z menoj o tem, kako nam Biblija lahko pomaga rešiti naše probleme. Začela sem preučevati Božjo Besedo in prevzela me je. Že po enem mesecu sem si toliko opomogla, da sem lahko zaživela čisto in povsem na novo. Zdaj, ko ima moje življenje smoter, ne potrebujem več opore v alkoholu in mamilih. Ker sem si tako zelo želela biti Jehovov prijatelj, sem se odločila živeti po njegovih merilih. Prepričana sem, da bi si že vzela življenje, če si ne bi pridobila uporabne modrosti iz Božje Besede.«
Jehovova modrost resnično rešuje življenje. Koristi nimamo le od neprecenljive vsebine božjega pouka, temveč tudi od sredstev, ki jih Jehova uporablja pri poučevanju svojih služabnikov. In ker nam je Božji Sin, Jezus Kristus, zapovedal, naj bomo učitelji in pridobivamo učence, se želimo naučiti najučinkovitejših metod poučevanja (Matevž 28:19, 20).
Jehovova uporaba prispodob
»Brez prilike pa jim ni govoril,« pravi Markov evangelij (Marko 4:34). Da so bile prilike značilno sredstvo Jezusovega poučevanja, ne preseneča. Jezus je pač posnemal enega od načinov, ki jih je Jehova uporabljal za posredovanje preroških sporočil izraelskemu narodu. V teh sporočilih je kar nekaj slikovitih prispodob (Izaija 5:1-7; Jeremija 18:1-11; Ezekiel 15:2-7; Ozea 11:1-4).
Upoštevati gre na primer, s kakšno učinkovito prispodobo nas Jehova uči, da so maliki nekoristni. Izaija 44:14-17 izjavlja: »Poseka si cedro ali vzame graden ali hrast [. . .] in ko je vsadil jesen [. . .] je človeku v sežig, ker vzame od njega, da se ogreje, in zakuri ž njim, da speče kruh; naredi tudi iz njega boga in se mu klanja; napravi iz njega podobo in pada prednjo na tla. Polovico ga je požgal v ognju, pri polovici njegovi jé meso, peče pečenko in se siti [. . .]. Iz ostanka njegovega naredi boga, podobo svojega malika, pada na tla pred njim ter se klanja in ga prosi, govoreč: Reši me, kajti bog mogočni si moj!« Takšne prispodobe so učinkovito sredstvo za pomoč ljudem iskrenega srca, da se otresejo malikovalstva in krivih naukov.
Globoka preiskujoča vprašanja
V Bibliji so tudi zgledi, kako je Jehova z vprašanji, ki spodbujajo k razmišljanju, popravil mišljenje nekaterim od svojih služabnikov. Eden teh je bil očak Job. Jehova mu je potrpežljivo pomagal, da je spoznal, kako majhen je v primerjavi z Njim. To je storil tako, da mu je postavil niz vprašanj, na katera Job nikakor ni bil sposoben odgovoriti.
»Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji?« je vprašal Jehova Joba. »Kdo je zaprl morje z zatvornicami [. . .]. Moreš li zvezati zveze gostosevcev ali razdreti spojine rimščic? [. . .] Ali [. . .] imaš ramo kakor Bog mogočni?« Del tega ponižnost vzbujajočega spraševanja je bilo tudi zelo pomembno vprašanje: ,Ali me hočeš obsoditi, da bodeš ti pravičen?‘ (Job 38:4, 8, 31; 40:8, 9)
Ta preiskujoča vprašanja so Jobu pomagala dojeti, da je govoril, ne da bi razumel. Zato je svoje govorjenje preklical in se pokesal (Job 42:6, EI). Podobno lahko dobro izbrana vprašanja pomagajo tudi našim otrokom ali biblijskim učencem popraviti nepravilno razmišljanje.
Graditi zaupanje
Kako pa naj pomagamo nekomu, ki misli, da je nekoristen oziroma nesposoben? Pri tem nam lahko pomaga pogovor med Jehovom in njegovim prerokom Mojzesom. Prerok Mojzes se je čutil nesposobnega, ko ga je Bog določil za svojega govornika pred faraonom in Izraelci. Rekel je: »Imam okorna usta in težek jezik.« Toda Bog je odvrnil: »Kdo je naredil usta človeku? [. . .] ali ne jaz, GOSPOD? In sedaj pojdi, in jaz bodem pri tvojih ustih in te naučim, kaj naj govoriš.« (2. Mojzesova 4:10-12)
Jehova je Mojzesu za govornika določil njegovega brata Arona in tako sta se skupaj lotila naloge v Egiptu (2. Mojzesova 4:14-16). Mnoge Jehovove priče se čutijo podobno kakor Mojzes nesposobne, ko prvič oznanjujejo po hišah ali na ulici. Toda zavest, da je z nami Jehova in da nas spremlja izkušen služabnik, lahko tako kakor Mojzesu tudi nam pomaga premagati takšno obotavljanje. Enako kakor je Mojzes zmogel zaupanje toliko razviti, da je bil sposoben imeti učinkovite govore, ki jih najdemo v Peti Mojzesovi biblijski knjigi, lahko z Jehovovo pomočjo tudi mi razvijemo govorniško sposobnost.
Nazoren prikaz
Pri tem je nujna iskrena želja pomagati drugim. Prav ta lastnost je manjkala preroku Jonu. Jehova mu je dodelil nalogo, naj posvari Ninivljane pred pretečim uničenjem mesta. Toda presenetljivo, Ninivljani so se pokesali (Jona 3:5). Zato je Jehova uničenje odložil. Toda Jona, namesto da bi bil presrečen nad uspehom svojega oznanjevalskega dela, je bil jezen, ker se njegove besede niso izpolnile. Kako mu je Jehova pomagal, da si je pridobil pravo stališče?
Da bi Jona poučil, kako pomembno je skrbeti za druge, je uporabil ricinov grm. Ta je čez noč čudežno zrasel in je Jonu, ki si je na obrobju Niniv postavil kolibo, delal dobrodošlo senco. Jona se je te ponižne rastline ,zelo razveselil‘. Nato pa je Jehova povzročil, da je rastlino izpodjedel črv in je usahnila. In Jona se je, izpostavljen soncu ter žgočemu vetru, razjezil in rekel: »Bolje mi je umreti, kakor živeti.« (Jona 4:5-8, EI) In kakšen je nauk vsega tega?
Jehova je govoril z Jonom in mu rekel: »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi odgojil. V eni noči je zrasel in v eni noči usahnil. Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom, v katerem živi več ko sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živali?« (Jona 4:9-11, EI).
Kako nazoren prikaz! Jona se je bolj zanimal za ricinov grm, kakor za tisoče ljudi. Čeprav je hvalevredno skrbeti za katerikoli del Božjega stvarstva, pa je naša najpomembnejša naloga, pomagati pri reševanju človeških življenj.
Poučevati potrpežljivo
Kot je ugotovil Jona, naše službe ni vedno lahko izpolniti (2. Timoteju 4:5). Vendar, pomagalo nam bo, če bomo do drugih potrpežljivi.
Kako se odzovete, kadar je kdo od vaših biblijskih učencev počasen ali nekako nerazumen? Naš Veliki učitelj nas uči, kako se spopasti s takšnim problemom. Sam je pokazal izjemno potrpežljivost, ko ga je Abraham zasul z vprašanji o obsodbi, ki je pretila Sodomi in Gomori. »Boš li tudi pravičnega pokončal s krivičnim?« je vprašal Abraham. »Je morda petdeset pravičnih v onem mestu,« je prosil. »Ali boš vendar pokončal in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem?« Jehovov odgovor je Abrahama navedel, da se je proseče potegoval za pravične, vse dokler ni njihovo število padlo na deset. Jehova je vedel, da je rešitve vredna le Lotova družina in je bilo zanje že vse poskrbljeno. Kljub temu pa je Abrahamu potrpežljivo dovolil spraševati, dokler ni ta le dojel, kako veliko je Njegovo usmiljenje (1. Mojzesova 18:20-32).
Jehova je upošteval Abrahamovo omejeno razumevanje in zaskrbljenost. Če bomo tudi mi upoštevali učenčeve omejitve, nam bo to pomagalo, da bomo potrpežljivi, medtem ko si bo on trdo prizadeval razumeti določene nauke ali premagati kakšno ukoreninjeno navado.
Še naprej se učite od Jehova
Bog Jehova je nedvomno Veliki učitelj. S sredstvi, kot so prispodobe, vprašanja in nazorni prikazi, potrpežljivo deli razumevanje. Kolikor bolj posnemamo njegove metode poučevanja, toliko boljši učitelji bomo postali.
Ker tisti, ki učijo druge, tudi sami ne smejo opustiti učenja, moramo tudi mi še naprej biti »učenci GOSPODOVI« (Izaija 54:13). Izaija je napisal: »Tvoje oči bodo videle tvojega [Velikega, NW] učitelja. Tvoja ušesa bodo slišala za teboj klic: ,To je pot, po njej hodite!‘ če krenete na desno ali levo« (Izaija 30:20, 21, EI). Če bomo še naprej hodili po Jehovovi poti in pomagali tudi drugim hoditi po njej, bomo lahko deležni edinstvene prednosti: lahko se bomo večno učili od našega Velikega učitelja.
[Slika na strani 28]
Jehova je vprašal Joba: »Zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?«
[Slika na strani 28]
Jehova je z ricinovim grmom poučil Jona, naj se bolj zanima za ljudi