‚Vse delajmo brez godrnjanja‘
»Vse pa delajte brez godrnjanja.« (FILIPLJANOM 2:14)
1., 2. Kaj je apostol Pavel svetoval kristjanom v Filipih in Korintu ter zakaj?
APOSTOL Pavel je v svojem navdihnjenem pismu v prvem stoletju občino v Filipih zelo pohvalil. Sovernike v tem mestu je pohvalil, ker so bili velikodušni in goreči, vesel pa je bil tudi njihovih dobrih del. Vseeno pa jih je spomnil, naj ‚delajo vse brez godrnjanja‘. (Filipljanom 2:14) Zakaj jih je k temu spodbudil?
2 Pavel se je zavedal, kam lahko godrnjanje privede. Nekaj let pred tem je občino v Korintu spomnil, da je godrnjanje lahko nevarno. Poudaril je, da so Izraelci v puščavi velikokrat izzvali Jehovovo jezo. S čim? S tem da so si želeli stvari, ki so jim škodovale, da so malikovali in nečistovali, da so preizkušali Jehova ter da so godrnjali. Korinčane je spodbujal, naj se iz teh zgledov nekaj naučijo. Zapisal je: »Niti ne godrnjajte, kakor so godrnjali nekateri od njih, in jih je pomoril pokončevalec.« (1. Korinčanom 10:6–11)
3. Zakaj nas danes zanima problem godrnjanja?
3 Jehovovi današnji služabniki kažemo podobnega duha, kot ga je imela občina v Filipih. Goreči smo za dobra dela in se imamo med seboj radi. (Janez 13:34, 35) Ker pa je godrnjanje med Božjim ljudstvom v preteklosti povzročilo veliko trpljenja, bi bilo dobro, da si vzamemo k srcu tale nasvet: »Vse pa delajte brez godrnjanja.« Preglejmo najprej nekaj primerov godrnjanja, ki so omenjeni v Svetem pismu. Potem pa bomo razpravljali o tem, kaj lahko storimo, da godrnjanje ne bi povzročalo škode tudi danes.
Hudobna skupnost godrnja čez Jehova
4. Zakaj so Izraelci v pustinji godrnjali?
4 Hebrejska beseda, ki pomeni ‚godrnjati, mrmrati, pritoževati se ali negodovati‘, se v Bibliji uporablja v zvezi z dogodki med štiridesetletnim tavanjem Izraelcev po pustinji. Nekoč so bili Izraelci nezadovoljni s svojimi razmerami in so začeli godrnjati. Samo nekaj tednov po rešitvi iz suženjstva v Egiptu je denimo ‚vsa občina sinov Izraelovih mrmrala [godrnjala, SSP] zoper Mojzesa in Arona‘. Nad hrano so se takole pritoževali: »O, da bi bili umrli po roki GOSPODOVI v deželi Egiptovski, ko smo sedeli pri loncih mesa in jedli kruh dosita! kajti izpeljala sta nas v to puščavo, da vso tole množico pomorita z lakoto!« (2. Mojzesova 16:1–3)
5. Čez koga so Izraelci dejansko godrnjali?
5 Jehova pa je Izraelce v pustinji oskrboval s tem, kar so potrebovali, tako da jim je ljubeče dajal hrano in vodo. V pustinji jim ni nikoli pretila smrt zaradi lakote. Toda zaradi nezadovoljstva so stvari napihnili in pričeli godrnjati. Čeprav so se pritoževali nad Mojzesom in Aronom, pa je Jehova na to gledal, kot da se pravzaprav pritožujejo čez njega samega. Mojzes je Izraelcem rekel: »GOSPOD [je] slišal mrmranje vaše, s katerim ste godrnjali zoper njega. Kaj sva pač midva? Ne zoper naju je mrmranje vaše, ampak zoper GOSPODA.« (2. Mojzesova 16:4–8)
6., 7. Kako so se Izraelci spremenili, kot to vidimo iz Četrte Mojzesove knjige 14:1–3?
6 Nedolgo zatem so zopet godrnjali. Mojzes je poslal 12 mož, da si ogledajo Obljubljeno deželo. Deset se jih je vrnilo s slabim poročilom. Kako so se Izraelci odzvali? »Vsa občina [zažene] krik in vpije, in ljudstvo prejoka celo noč. In vsi sinovi Izraelovi mrmrajo zoper Mojzesa in Arona, in vsa občina jima govori: O da bi bili umrli v deželi Egiptovski ali da bi poginili v tej puščavi! In zakaj nas vodi GOSPOD v to deželo [Kanaan], da pademo pod mečem? Žene naše in otročiči naši pridejo v plen: ni li nam bolje vrniti se v Egipt?« (4. Mojzesova 14:1–3)
7 Kako so se Izraelci spremenili! Sprva so iz hvaležnosti, ker so bili osvobojeni iz Egipta in rešeni skozi Rdeče morje, Jehovu peli hvalnice. (2. Mojzesova 15:1–21) Toda zaradi neudobnega popotovanja po pustinji in strahu pred Kanaanci so dopustili, da se je njihova hvaležnost spremenila v nezadovoljstvo. Namesto da bi bili Bogu hvaležni, ker jih je osvobodil, so ga obtoževali, ker so zgrešeno menili, da so za marsikaj prikrajšani. Z godrnjanjem so torej pokazali, da premalo cenijo to, kar jim je Jehova pripravil. Nič čudnega, da jim je Jehova rekel: »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme?« (4. Mojzesova 14:27, SSP; 21:5)
Godrnjanje v prvem stoletju
8., 9. Navedite nekaj primerov godrnjanja, ki so zapisani v Krščanskih grških spisih.
8 Doslej omenjena primera godrnjanja sta se nanašala na skupine ljudi, ki so glasno izražale svoje nezadovoljstvo. Toda leta 32 n. št., ko je bil Jezus Kristus na šotorskem prazniku v Jeruzalemu, se je »med množicami [. . .] o njem veliko šepetalo«. (Janez 7:12, 13, 32) O Jezusu so potiho govorili, nekateri so dejali, da je dober človek, drugi pa, da ni.
9 Ob neki drugi priložnosti so bili Jezus in njegovi učenci v gosteh pri Leviju oziroma Mateju, pobiralcu davkov. »Tedaj so farizeji in njihovi pismouki začeli njegovim učencem godrnjaje govoriti: ‚Zakaj jeste in pijete skupaj z davkarji in grešniki?‘« (Luka 5:27–30) Nekoliko kasneje pa so v Galileji »Judje začeli godrnjati nad [Jezusom], ker je rekel ‚Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes‘«. Zaradi teh besed so bili užaljeni celo nekateri njegovi učenci in so pričeli godrnjati. (Janez 6:41, 60, 61)
10., 11. Zakaj so godrnjali grško govoreči Judje in kaj dobrega se lahko naučijo krščanski starešine iz tega, kako so se takrat lotili tega problema?
10 Toda godrnjanje kmalu po binkoštih leta 33 n. št. je obrodilo boljše rezultate. Mnogi komaj spreobrnjeni učenci, ki so prišli iz Izraela, so uživali gostoljubje sovernikov v Judeji, toda pri razdeljevanju hrane je prišlo do problemov. Poročilo pravi: »Grško govoreči Judje [so] začeli godrnjati nad hebrejsko govorečimi Judi, ker se je njihove vdove zanemarjalo pri vsakdanjem razdeljevanju hrane.« (Apostolska dela 6:1)
11 Ti, ki so sedaj godrnjali, niso bili podobni Izraelcem v pustinji. Grško govoreči Judje se niso sebično pritoževali nad svojimi razmerami. Opozorili so na to, da se zanemarja potrebe nekaterih vdov. Poleg tega niso povzročali nemirov niti povzdigovali glasu proti Jehovu. S svojo pritožbo so stopili do apostolov, in ker je bila upravičena, so apostoli poskrbeli, da se je glede tega takoj ukrepalo. Apostoli so s tem zapustili izjemen zgled današnjim krščanskim starešinam! Ti duhovni pastirji pazijo, da si ne bi ‚mašili ušes pred vpitjem [pritoževanjem, NW] siromaka‘. (Pregovori 21:13; Apostolska dela 6:2–6)
Varujmo se kvarnega vpliva godrnjanja
12., 13. a) Ponazorite, kako lahko učinkuje godrnjanje. b) Kaj morda navede posameznika h godrnjanju?
12 Večina svetopisemskih primerov, ki smo jih pregledali, pokaže, da je godrnjanje med Božjim ljudstvom v preteklosti povzročilo veliko škode. Zato bi bilo dobro, da tehtno razmislimo o kvarnem vplivu, ki bi ga godrnjanje lahko imelo tudi danes. Morda si lahko pomagamo s ponazoritvijo. Veliko vrst kovin je nagnjenih k rjavenju. Če spregledamo prve znake rjavenja, lahko kovina tako zelo zarjavi, da postane neuporabna. Številni avtomobili ne končajo med starim železom zaradi kake mehanske napake, temveč ker so tako zarjaveli, da niso več varni za vožnjo. Kaj ima ta ponazoritev skupnega z godrnjanjem?
13 Ravno tako, kot so določene kovine nagnjene k rjavenju, tako smo nepopolni ljudje nagnjeni k pritoževanju. Pozorni bi morali biti na vsakršen znak godrnjanja. Podobno kot vlaga in slan zrak pospešujeta rjavenje, tako težave povečajo našo nagnjenost h godrnjanju. Pod stresom lahko na malenkosti pričnemo gledati kot na velike krivice. Ker se razmere v zadnjih dneh te stvarnosti slabšajo, bo mogočih vzrokov za pritoževanje verjetno vedno več. (2. Timoteju 3:1–5) Zato bi lahko kak Jehovov služabnik začel godrnjati čez drugega. K temu bi ga lahko navedlo kaj majhnega, kot so denimo slabosti kakega sokristjana ali pa nejevolja, ker ima sovernik določene sposobnosti ali službene prednosti.
14., 15. Zakaj se moramo upreti svoji nagnjenosti h godrnjanju?
14 Ne glede na to, kaj je razlog za naše nezadovoljstvo, bi lahko to negativno čustvo, če se mu ne upremo, v nas vse bolj raslo in bi postali stalni nergači. Godrnjanje bi lahko tako razjedlo našo duhovnost, da bi nas povsem pokvarilo. Ko so Izraelci v pustinji tarnali nad svojim življenjem, so šli tako daleč, da so pričeli kriviti Jehova. (2. Mojzesova 16:8) Naj se nam nikoli ne zgodi kaj takega!
15 Kovine lahko pred rjavenjem zaščitimo tako, da jih premažemo s sredstvom proti rjavenju in karseda hitro poskrbimo za rjaveča mesta. Podobno je z nami. Če pri sebi opazimo nagnjenost h godrnjanju, glede tega takoj molimo, da bomo lahko to slabost obvladali. Kako?
Na stvari glejmo tako kot Jehova
16. Kako lahko premagamo nagnjenost k pritoževanju?
16 Kadar godrnjamo, mislimo samo nase in na svoje težave, blagoslove, ki jih uživamo, ker smo Jehovove priče, pa porinemo v ozadje. Če želimo premagati nagnjenost k pritoževanju, se moramo v prvi vrsti osrediniti na te blagoslove. Vsak od nas ima denimo čudovito prednost, da nosi Božje osebno ime. (Izaija 43:10) Z Jehovom smo lahko v tesnem odnosu in nanj, ‚ki posluša molitev,‘ se lahko obrnemo ob vsakem času. (Psalm 65:2; Jakob 4:8) Naše življenje ima pravi smisel, ker razumemo sporno vprašanje glede vesoljne vrhovnosti in ker se zavedamo, da je to, da ostanemo značajni do Boga, velika prednost. (Pregovori 27:11) Redno lahko oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. (Matej 24:14) Zaradi vere v odkupno žrtev Jezusa Kristusa lahko imamo čisto vest. (Janez 3:16) Teh blagoslovov smo deležni ne glede na to, kaj moramo prestajati.
17. Zakaj naj bi se potrudili na stvari gledati tako kot Jehova, tudi če imamo upravičen razlog za pritožbo?
17 Poskusimo na stvari gledati tako, kot nanje gleda Jehova in ne samo po svoje. »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči,« je pel psalmist David. (Psalm 25:4) Če imamo upravičen razlog za pritožbo, to zagotovo ni ušlo Jehovovim očem. On bi lahko zadevo nemudoma uredil. Zakaj pa potem včasih dopušča, da se nadloge nadaljujejo? Morda zato, da bi nam pomagal razviti odlične lastnosti, kot so potrpežljivost, zdržljivost in vera. (Jakob 1:2–4)
18., 19. Povejte primer, ki pokaže, kaj dobrega lahko prinese to, da v nadlogah zdržimo, ne da bi se pritoževali.
18 Ko v nadlogah zdržimo, ne da bi se pritoževali, ne postanemo zaradi tega le boljši ljudje, temveč lahko to tudi naredi vtis na tiste, ki opazujejo naše vedenje. Leta 2003 je skupina Jehovovih prič iz Nemčije potovala na Madžarsko, da bi tam obiskali zborovanje. Voznik avtobusa, ki ni bil Priča, ni bil preveč navdušen nad tem, da bo moral s Pričami preživeti deset dni. Toda ob koncu potovanja je svoje mnenje povsem spremenil. Zakaj?
19 Med potovanjem je več stvari šlo narobe. Toda Priče se niso nikoli pritoževali. Voznik je dejal, da je bila to najboljša skupina potnikov, kar jih je kdaj imel! Rekel je celo, da bo Priče prihodnjič, ko bodo pozvonili pri njegovih vratih, povabil v stanovanje in jim skrbno prisluhnil. Kakšen dober vtis so naredili ti potniki, ker so ‚vse delali brez godrnjanja‘!
Z odpuščanjem pospešujemo enotnost
20. Zakaj bi morali drug drugemu odpuščati?
20 Kaj pa, če imamo razlog za pritožbo zoper sovernika? Če je zadeva resna, bi morali ravnati po načelu, ki ga je izrekel Jezus in je zapisano v Matejevem evangeliju 18:15–17. Toda tega nam ne bo treba vedno storiti, saj gre večinoma za manjše stvari. Zakaj na zadevo ne bi gledali kot na priložnost za odpuščanje? Pavel je napisal: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi. Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kološanom 3:13, 14) Ali je v našem srcu prostor za odpuščanje? Ali nima Jehova razloga, da bi se pritožil čez nas? Pa vendar z nami nenehno sočustvuje in nam odpušča.
21. Kako se lahko počutijo tisti, ki poslušajo godrnjanje?
21 Kar koli je že razlog za pritožbo, godrnjanje tega ne bo rešilo. Ob nekom, ki stalno godrnja, se zelo verjetno ne počutimo prijetno in se od njega skušamo odmakniti. Podobno bi se lahko drugi počutili ob nas, če bi godrnjali. Pravzaprav bi jim lahko bilo tako neprijetno, da se z nami ne bi želeli več tesno družiti! Z godrnjanjem morda lahko pritegnemo pozornost drugega človeka, nikakor pa ne moremo osvojiti njegovega srca.
22. Kaj je o Jehovovih pričah dejalo neko dekle?
22 S tem, da smo pripravljeni odpuščati, pospešujemo enotnost – to pa je nekaj, kar Jehovovo ljudstvo zelo ceni. (Psalm 133:1–3) V neki evropski državi je sedemnajstletna katoličanka napisala podružničnemu uradu Jehovovih prič pismo, v katerem je izrazila svoje občudovanje do Prič. Napisala je: »To je edina organizacija, ki jo poznam, v kateri članov ne ločuje sovraštvo, pohlep, nestrpnost, sebičnost ali neenotnost.«
23. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
23 Če cenimo vse duhovne blagoslove, ki jih prejemamo častilci pravega Boga Jehova, nam bo to pomagalo, da bomo pospeševali enotnost in ne bomo godrnjali čez druge glede osebnih zadev. V naslednjem članku bomo pregledali, kako nas lahko bogovšečne lastnosti varujejo pred še bolj nevarno obliko godrnjanja – pred godrnjanjem čez zemeljski del Jehovove organizacije.
Ali se spomnite?
• Kaj vse je godrnjanje?
• S čim bi ponazorili, kako godrnjanje vpliva na ljudi?
• Kaj nam lahko pomaga, da premagamo svojo nagnjenost h godrnjanju?
• Kako nam lahko to, da smo pripravljeni odpuščati, pomaga, da ne godrnjamo?
[Slika na strani 14]
Izraelci so v resnici godrnjali čez Jehova!
[Slika na strani 17]
Ali si prizadevate na stvari gledati tako kot Jehova?
[Sliki na strani 18]
Z odpuščanjem pospešujemo krščansko enotnost