Biblijsko gledišče

Splav — odgovor na prenaseljenost?

SPLAV je bil in je še sredstvo nadzora rasti prebivalstva, pa naj je šlo za narodnostno politiko ali izbiro posameznika.

V poročilu kanadskega časopisa je pod naslovom »Agonija Kitajske je 53 milijonov splavov« rečeno, da ministrstvo za splošno zdravje na Kitajskem poroča o tej presenetljivi številki za razdobje od 1979 do 1984. Število splavov, ki so bili narejeni v petih letih, več kot dvakrat presega število prebivalcev Kanade!

Na Japonskem ugotavljajo, da se 30 odstotkov spočetij letno v tej državi konča s splavom. Nekaterih med temi nerojenimi otroki se spominjajo z majhnimi kamnitimi, plastičnimi ali mavčnimi podobami, ki so nameščene v budističnih templjih po vsej državi.

Na Švedskem je od leta 1946 dovoljen splav iz »medicinskih, socialno-medicinskih, človekoljubnih in evgeničniha razlogov ali zaradi poškodbe zarodka«. Danes Švedinje, tako kot ženske v drugih državah, gledajo na splav kot na družbeno sprejemljiv in priljubljen način za omejevanje števila članov njihovih družin.

Razširjen starodavni običaj

V starih Atenah so s splavi uravnavali rast prebivalstva. »Prostovoljno omejevanje rasti družine je bilo takorekoč moderno, pa naj se je to doseglo s kontracepcijo, splavi ali detomori,« piše zgodovinar Will Durant v svoji knjigi The Story of Civilization.

Splav je bil razširjena metoda omejevanja rojstev tudi v rimskem cesarstvu. Zakaj? Durant nam pove: »Ženske so hotele biti spolno privlačne in ne materinsko lepe; izgleda, da je želja po osebni svobodi bila močnejša kot pa potrebe rase. ... Poročeni pari so verjetno omejevali število članov svojih družin s splavi, detomori, s coitus interruptus in kontracepcijo.« Ali ni tudi v našem času zaradi podobnih razlogov naraslo število splavov?

Gledišče prvih kristjanov

Odločno stališče prvih kristjanov proti splavu pa je bilo drugačno. Durant dodaja: »Splavi in detomori, ki so zdesetkali pogansko družbo, so bili pri kristjanih prepovedani, enako kot umori.« Čeprav je omejevanje števila družinskih članov postalo izrazit družbeni pojav, tako v Grčiji kot v rimskem imperiju, se je krščanska skupnost čvrsto držala strogih moralnih meril, ki so pospeševala spoštovanje do svetosti življenja. Kot v starem Izraelu, so otroci bili znamenje Stvarnikovega blagoslova. Psalmist je zapisal: »Glej, posest Jehovina so otroci, plačilo njegovo sad telesni.« (Psalm 127:3)

Iz Božje besede, Biblije, je razvidno, da Jehova, »izvor življenja«, priznava pravico življenja še nerojenega otroka. Kako? Prvič, Biblija odkriva, da ima Bog nerojenega otroka za nekaj več kot le kupček tkiva. Božje zanimanje za njegovo čudovito ureditev ustvarjanja, je psalmist takole opisal: »Stkal si me v telesu matere moje. Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo je bilo zapisano vse to.« (Psalm 36:9; 139:13–16)

Poleg tega Bog poziva na odgovornost vsakogar, ki bi se nenamerno vmešal v naravni razvoj nerojenega otroka. Upoštevaj, da je Mojzesov zakon takšnim naložil težko odgovornost: »Če se moža stepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, sicer pa ni škode, naj se krivec kaznuje z denarno globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača, kakor določijo sodniki. Ako pa zaradi tega umre, daj življenje za življenje.« (2. Mojzesova 21:22, 23, EI)

Če torej Jehova meni, da ima takšen nesrečen slučaj z nerojenim otrokom tako resne posledice, koliko večja bi bila odgovornost v primeru namernega vmešavanja, kot je splav! Ker Bog v svojem zakonu v 2. Mojzesovi knjigi, v 21. poglavju, ne navaja starostne meje nerojenega otroka, postanejo vse trditve glede starosti sporne.

Odgovor na prenaseljenost

Kljub temu morda nekateri menijo, da bi zaradi vse manjših zalog hrane, pomanjkanja ustreznih bivališč in skopih zalog pitne vode, selektivni splavi kot sredstvo nadziranja rasti prebivalstva olajšali pritisk na bodoče rodove. Toda ali je to res edini način za usklajevanje števila svetovnega prebivalstva z razmerami na zemlji?

Pred kakšnimi 6000 leti je Bog Jehova jasno izrazil svoj namen o naselitvi Zemlje. Prvemu človeškemu paru je Jehova dejal: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojzesova 1:28) Upoštevaj, da je Bog nameraval Zemljo napolniti, ne prenapolniti. Stvarnik bo dosegel izenačeno naseljenost svetovnega prebivalstva – planet bo razumno gosto naseljen, ekološko uravnovešen in pridelalo se bo dovolj hrane. (Izaija 65:17–25)

Razumno je sklepati, da bo Stvarnik človekove razmnoževalne sposobnosti sam pravično uravnaval, da bi dosegel to popolno ravnotežje. Rasti prebivalstva ne bo potrebno omejevati s splavi. Jehova bo po Kraljestvu svojega Sina poskrbel, da bo zemlja, ki bo postala raj, prijetno gosto naseljena. (Izaija 55:8–11; Razodetje 21:1–5)

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

»Splavi in detomori ... so bili kristjanom prepovedani enako kot umori.« – Will Durant, zgodovinar

[Slika na strani 26]

»Ko je zarodek star šest mesecev, lahko vidi, sliši, doživlja, okuša in se celo uči.« – Dr. T. Verny, avtor knjige »Skrivno življenje nerojenega otroka«

[Podčrtna opomba]