Služite Jehovu z radostnim srcem
»Vsa ta prokletstva pridejo nadte [. . .], zato ker nisi služil GOSPODU, svojemu Bogu, z veseljem in z radostnim srcem« (5. MOJZESOVA 28:45-47).
1. Kakšen dokaz imamo za to, da so tisti, ki služijo Jehovu, radostni, neglede kje mu služijo?
JEHOVOVI služabniki so veseli, pa naj izpolnjujejo Jehovovo voljo v nebesih ali na zemlji. Angelske »jutranje zvezde« so radostno ukale, ko so bili postavljeni zemeljski temelji, in brez dvoma te mirijade nebeških angelov z radostjo ‚izvršujejo Božje povelje‘. (Job 38:4-7; Psalm 103:20) Jehovov edinorojeni Sin je bil radosten »delovodja« v nebesih, užival pa je tudi v izpolnjevanju božje volje kot človek Jezus Kristus na zemlji. Pa ne samo to, »za namenjeno mu veselje [je] pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola«. (Pregovori 8:30, 31; Hebrejcem 10:5-10; 12:2)
2. Kaj je odločalo o tem, ali so Izraelci okušali blagoslove ali prekletstva?
2 Izraelci so vsekdar, ko so ugodili Bogu, okusili radost. Kaj pa če ga niso ubogali? Takole so bili posvarjeni: »Ta prokletstva bodo nad teboj v znamenje in čudenje in nad tvojim zarodom vekomaj, zato ker nisi služil GOSPODU, svojemu Bogu, z veseljem in z radostnim srcem, ko si imel vsega obilost. Zato ti bode služiti svojim sovražnikom, ki jih pošlje GOSPOD zoper tebe, ob lakoti in žeji, v nagoti in vsem pomanjkanju. Železen jarem ti položi na vrat, dokler te ne zatare« (5. Mojzesova 28:45-48). Blagoslovi in prekletstva so pokazali, kdo je bil Jehovov služabnik in kdo ni bil. Takšna prekletstva so tudi potrdila, da se z Božjimi načeli in nameni ne gre igrati, niti se jih ne dá prezirati. Ker se Izraelci niso zmenili za Jehovova svarila o opustošenju in izgnanstvu, je Jeruzalem postal »prokletstvo pri vseh narodih na zemlji« (Jeremija 26:6). Zato ubogajmo Boga in bodimo v njegovi milosti. Radost je eden od mnogih božjih blagoslovov, ki jih okušajo boguvdani.
Kako služiti z »radostnim srcem«
3. Kaj je simbolično srce?
3 Izraelci so morali služiti Jehovu »z veseljem in radostnim srcem«. Enako mu morajo služiti tudi novodobni služabniki. Veseliti se pomeni »biti srečen; biti napolnjen z radostjo«. Fizično srce, čeprav omenjeno v Svetem pismu, dobesedno ne more misliti oziroma razmišljati (2. Mojzesova 28:30). Njegova glavna funkcija je, da črpa kri, ki hrani telesne celice. Vendar, ko Biblija omenja srce, največkrat pri tem meri na simbolično srce, ki pa je več kot le središče ljubeče naklonjenosti, nagibov in uma. Opisano je kot človekov »osrednji del na splošno, notranjost, torej kot notranji človek, ki se odraža v vseh svojih različnih dejavnostih, željah, ljubeči naklonjenosti, čustvih, strasteh, namenih, mislih, v svojem zaznavanju, v predstavah, modrosti, znanju, sposobnosti, verovanju, razmišljanju, spominu in zavesti« (Journal of the Society of Biblical Literature and Exegesis, 1882, 67. stran). Naše simbolično srce torej zajema naše občutke in čustva, tudi radost (Janez 16:22).
4. Kaj nam lahko pomaga, da služimo Bogu Jehovu z radostnim srcem?
4 Kaj nam lahko pomaga služiti Jehovu z radostnim srcem? Pomaga nam, če pozitivno ter s cenjenjem gledamo na naše blagoslove in na prednosti, ki smo jih dobili od Boga. Z radostjo lahko na primer razmišljamo o naši prednosti, da smemo opravljati »sveto službo« (NW) pravemu Bogu (Lukež 1:74). S tem povezana je tudi prednost, da kot Jehovove priče nosimo Jehovovo ime (Izaija 43:10-12). K temu lahko dodamo še veselje ob spoznanju, da ga s tem, ko se ravnamo po Božji Besedi, razveseljujemo. In kakšna radost je odsevati duhovno luč in tako mnogim pomagati, da pridejo iz teme (Matevž 5:14-16; primerjajte 1. Petrov 2:9)!
5. Kaj je vir pobožne radosti?
5 Pa vendar radostno služenje Jehovu ni le stvar pozitivnega mišljenja. Imeti pozitivno stališče je koristno. Toda pobožne radosti si ne moremo pridobiti z izboljševanjem značaja. Takšna radost je sad Jehovovega duha (Galatom 5:22, 23). Če te radosti nimamo, bomo bržkone morali kaj spremeniti, da bi se ognili nesvetopisemskemu razmišljanju ali ravnanju, ki bi lahko užalostil Božji duh (Efežanom 4:30, EI). Vendar se kot Jehovu predani ne bojmo, da je dokaz božjega neodobravanja že, če nam kdaj manjka srčne radosti. Nepopolni smo in zato podvrženi bolečinam, žalosti in včasih celo potrtosti. Toda Jehova nas razume (Psalm 103:10-14). Zato molimo za njegov sveti duh in ne pozabimo, da je sad duha, radost, od Boga. Naš ljubeči nebeški oče bo odgovoril na takšne molitve in nam omogočal, da mu bomo služili z radostnim srcem (Lukež 11:13).
Ko nismo radostni
6. Kaj bi morali storiti, če v službi Bogu nismo radostni?
6 Če v naši službi nismo radostni, se lahko v služenju Jehovu naposled ohladimo ali se mu celo pokažemo nezveste. Zato bi bilo modro, da ponižno in v molitvi preiščemo naše nagibe ter naredimo potrebne spremembe. Da bi dobili to radost od Boga, moramo služiti Jehovu iz ljubezni in z vsem svojim srcem, dušo in razumom (Matevž 22:37). Pri tem pa ne smemo imeti tekmovalnega stališča. Pavel je namreč napisal: »Če živimo iz duha, tudi delajmo po duhu. Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo« (Galatom 5:25, 26, EI). Če služimo zato, ker želimo biti boljši od drugih ali ker si želimo slave, ne bomo okusili prave radosti.
7. Kako lahko oživimo našo srčno radost?
7 Tudi življenje v skladu s predanostjo Jehovu prinaša radost. Kot novo predani Bogu smo goreče stopili na krščansko pot življenja. Preučevali smo Sveto pismo in redno sodelovali na shodih (Hebrejcem 10:24, 25). V veselje nam je bilo sodelovati v oznanjevanju. Kaj pa, če naša radost pojema? Preučevanje Biblije, obiskovanje shodov, sodelovanje v oznanjevanju — da, celovito sodelovanje v vseh krščanskih dejavnostih — bi moralo naše življenje duhovno ustaliti ter oživiti našo prvo ljubezen in nekdanjo srčno radost (Razodetje 2:4). Tako ne bomo kakor nekateri, ki so kar nekako brez radosti in pogosto potrebujejo duhovno pomoč. Čeprav starešine radi pomagajo, pa moramo sami živeti skladno z našo predanostjo Bogu. Tega ne more namesto nas narediti nihče drug. Zato si postavimo za cilj hoditi po pravilni krščanski poti, da bi tako živeli skladno z našo predanostjo Jehovu in bili deležni prave radosti.
8. Zakaj je čista vest pomembna, če hočemo biti radostni?
8 Če hočemo okusiti radost, ki je sad Božjega duha, potrebujemo čisto vest. Izraelski kralj David je bil zelo nesrečen, dokler je skušal prikrivati svoj greh. Videti je bilo, kakor da se mu suši življenjska tekočina in lahko da je fizično zbolel. Kakšno olajšanje je občutil, ko se je pokesal in izpovedal! (Psalm 32:1-5) Če torej skrivamo kakšen resen greh, ne moremo biti radostni. Naše življenje je verjetno nemirno. To prav gotovo ni pot do radosti. Priznanje in kesanje pa prineseta olajšanje ter obnovita radostnega duha (Pregovori 28:13).
Radostno čakati
9., 10. a) Kakšno obljubo je prejel Abraham, toda kako sta morda bili preskušeni njegova vera in radost? b) Kako nam lahko koristijo zgledi Abrahama, Izaka in Jakoba?
9 Biti radostni na začetku, ko spoznate resnico o božjem namenu, je eno, ostati radostni še potem, ko minejo leta, pa nekaj čisto drugega. To lahko ponazorimo s primerom zvestega Abrahama. Potem ko je po Božji zapovedi nameraval žrtvovati svojega sina Izaka, mu je angel prinesel tole sporočilo: »Pri sebi samem prisegam, govori GOSPOD: Ker si to storil in mi nisi odrekel sinu svojega, edinca svojega, te bom obiloma blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih; in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas« (1. Mojzesova 22:15-18). Abraham se je nedvomno zelo razveselil te obljube.
10 Abraham se je morda nadejal, da bo Izak to »seme«, po katerem bodo prišli ti obljubljeni blagoslovi. Toda minevala so leta, po Izaku pa se ni izpolnilo nič tako čudovitega. Za vero in radost Abrahama ter njegove družine je to bržkone bila preskušnja. Ko pa je Bog obljubo ponovil Izaku in pozneje še njegovemu sinu Jakobu, so dobili zagotovilo, da je prihod Semena še vedno v prihodnosti. To jim je pomagalo, da so še dalje verovali in ostali radostni. Vendar so Abraham, Izak in Jakob umrli, ne da bi se na njih spolnila Božja obljuba, pa zaradi tega niso služili Jehovu brez radosti (Hebrejcem 11:13). Tudi mi lahko še dalje služimo Jehovu z vero in radostjo, medtem ko čakamo na spolnitev njegove obljube.
Radost kljub preganjanju
11. Zakaj smo lahko radostni navzlic preskušnjam?
11 Jehovu lahko kot njegovi služabniki služimo z radostnim srcem, tudi če trpimo preganjanje. Jezus je tiste, ki so zaradi njega preganjani, razglasil za srečne. Tudi apostol Peter je dejal: »Veselite se, v kolikor ste deležni trpljenja Kristusovega, da bi se tudi v razodetju slave njegove radovali z velikim veseljem. Če vas psujejo zaradi imena Kristusovega, blagor vam; zakaj Duh slave in Duh Božji počiva nad vami.« (1. Petrov 4:13, 14; Matevž 5:11, 12) Če ste preganjani oziroma trpite zaradi pravičnosti, ste deležni Jehovovega duha in priznanja, kar pa prav gotovo prispeva k radosti.
12. a) Zakaj se s preskušnjami vere lahko radostno spoprimemo? b) Kaj bistvenega se lahko naučimo iz primera nekega izgnanega levita?
12 S preskušnjami vere se lahko radostno spoprimemo, saj je Bog naše zavetje. To je razvidno iz 42. in 43. psalma. Neki levit je bil zaradi določenega razloga izgnan. Pogrešal je oboževanje v Božjem svetišču in to tako močno, da se je počutil kakor žejen jelen, kakor košuta, ki hrepeni po vodi v suhi in pusti pokrajini. Bil je ‚žejen‘ oziroma hrepenel je po Bogu Jehovu in po prednosti, da bi ga oboževal v njegovem svetišču. (Psalm 42:1, 2) Izkušnja tega izgnanca bi nas morala navesti, da pokažemo hvaležnost za to, da se lahko družimo z Jehovovim ljudstvom. Če nam okoliščine, kot je omejitev zaradi preganjanja, trenutno preprečujejo, da smo z njim, se ozrimo na vesele trenutke, ki smo jih skupaj doživeli v sveti službi, in molimo za zdržljivost, medtem ko ‚čakamo Boga‘, da nam ponovno omogoči redno sodelovanje s svojimi častilci (Psalm 42:4, 5, 11; 43:3-5).
‚Služite Jehovu z veseljem‘
13. Kako Psalm 100:1, 2 kaže, da radost mora biti odlika naše službe Bogu?
13 Veselje mora biti odlika naše službe Bogu. To veje iz zahvalne pesmi, v kateri je psalmist pel: »Vzklikajte Gospodu po vsej zemlji, služite Gospodu z veseljem, stopite predenj z vriskanjem« (Psalm 100:1, 2, Jože Krašovec). Jehova je »srečen Bog« (NW), zato želi, da je njegovim služabnikom v veselje izpolnjevati obveznosti, ki izvirajo iz njihove predanosti Njemu (1. Timoteju 1:11). Ljudje iz vseh narodov bi se morali močno veseliti v Jehovu. Naše slavljenje bi moralo biti močno kakor ‚vzklikanje‘ zmagovite vojske. Služba Bogu osvežuje, zato bi jo moralo spremljati veselje. Zato je psalmist ljudstvo spodbujal, naj pride pred Boga »z vriskanjem«.
14., 15. Kako Psalm 100:3-5 velja za današnje Jehovovo radostno ljudstvo?
14 Psalmist je dodal: »Spoznajte [priznajte], da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove« (Psalm 100:3). Ker je Jehova naš Stvarnik, smo njegova lastnina, kakor so ovce pastirjeva. Tako dobro skrbi za nas, da ga hvaležno poveličujemo (Psalm 23). Psalmist je še pel o Jehovu: »Stopite skozi njegova vrata z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico; zahvaljujte se mu, njegovo ime slavite. Gospod je dober, vekomaj traja njegova dobrota, iz roda v rod njegova zvestoba« (Psalm 100:4, 5, JK).
15 Radostni ljudje iz vseh narodov vstopajo danes na dvor Jehovovega svetišča, da bi darovali zahvalo in hvalnico. S tem ko o Jehovu vedno dobro govorimo, radostno slavimo njegovo ime. K hvaljenju nas ženejo njegove veličastne lastnosti. Je popolnoma dober; vedno se je mogoče zanesti na njegovo srčno dobroto in sočutnost do njegovih služabnikov, saj trajata vekomaj. Jehova »iz roda v rod« zvesto izkazuje ljubezen tistim, ki izpolnjujejo njegovo voljo (Rimljanom 8:38, 39). Prav gotovo imamo zato dober razlog, da ‚služimo Jehovu z veseljem‘.
Veselite se v svojem upanju
16. Kakšnega upanja in kakšnih obetov se lahko kristjani veselijo?
16 Pavel je napisal: »V upanju se veselite« (Rimljanom 12:12). Maziljeni sledilci Jezusa Kristusa se veselijo veličastnega upanja na nesmrtno nebeško življenje, ki jim ga je Bog pripravil po svojem Sinu (Rimljanom 8:16, 17; Filipljanom 3:20, 21). Tudi kristjani z upanjem na večno življenje v raju na zemlji imajo razloge za veselje (Lukež 23:43). Vsi Jehovovi zvesti služabniki imajo razlog, da se veselijo v kraljestvenem upanju, saj bodo del nebeške vlade ali pa bodo živeli na njenem zemeljskem področju. Kako radosten blagoslov! (Matevž 6:9, 10; Rimljanom 8:18-21)
17., 18. a) Kaj je bilo napovedano v Izaiju 25:6-8? b) Kako se ta prerokba izpolnjuje danes in kako je z njeno izpolnitvijo v prihodnosti?
17 Tudi Izaija je za poslušno človeštvo napovedal radostno prihodnost. Pisal je: »In GOSPOD nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedino s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži. In na tej gori uniči tisto zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode. Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD« (Izaija 25:6-8).
18 Duhovna pojedina, ki jo kot Jehovovi častilci danes uživamo, je zares radostno gostovanje. Naša radost pravzaprav kar prekipeva, ko vneto služimo Bogu v pričakovanju gostovanja z dobesedno dobrimi stvarmi, ki jih je obljubil za novi svet (2. Petrov 3:13). Jehova bo na temelju Jezusove žrtve odstranil »zastor«, ki zagrinja človeštvo zaradi Adamovega greha. Kakšna radost bo videti, ko bosta odstranjena greh in smrt! Kakšno veselje bo izreči dobrodošlico našim dragim obujenim, videti, da so solze izginile, in živeti na rajski zemlji, kjer Jehovovo ljudstvo ne bo več obrekovano, marveč bo Bogu priskrbelo odgovor za velikega zasmehovalca, Satana Hudiča (Pregovori 27:11)!
19. Kako bi se morali odzvati na obete, ki jih je Jehova pripravil nam, svojim Pričam?
19 Ali vas ne navdaja z radostjo in hvaležnostjo, ko veste, kaj bo Jehova storil za svoje služabnike? Takšni veličastni obeti v resnici prispevajo k naši radosti! Naše blagoslovljeno upanje nas tudi navaja, da o našem srečnem, ljubečem in velikodušnem Bogu razmišljamo takole: »Glej, Bog naš je ta! čakali smo ga, da nas reši; ta je GOSPOD, ki smo ga čakali! Poskakovali bomo in se radovali zveličanja njegovega!« (Izaija 25:9). Imajoč to sijajno upanje vedno trdno zasidrano v mislih, si na moč prizadevajmo služiti Jehovu z radostnim srcem.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako lahko služimo Jehovu z »radostnim srcem«?
◻ Kaj lahko storimo, če v službi Bogu nismo radostni?
◻ Zakaj je Jehovovo ljudstvo lahko radostno kljub preganjanju?
◻ Kakšne razloge imamo, da se veselimo v upanju?
[Slika na strani 17]
Sodelovanje na vseh področjih krščanskega življenja bo povečalo našo radost