»Daj mi nerazdeljeno srce, da se bo balo tvojega imena!«

 1. Kaj je strah pred Bogom in zakaj ga morajo imeti tisti, ki ljubijo Jehova?

KRISTJANI ljubimo Boga in se ga tudi bojimo. Nekaterim se to morda zdi protislovno. Vendar tu ne govorimo o strahu, ki bi nas ohromil. V tem članku bomo govorili o posebni vrsti strahu. Ljudje, ki imajo takšen strah, do Boga čutijo globoko in iskreno spoštovanje. Ne želijo razžalostiti svojega nebeškega Očeta, ker nočejo uničiti prijateljstva, ki ga imajo z njim. (Ps. 111:10; Preg. 8:13)

 2. Kateri dve stvari bomo pregledali glede na Davidove besede, zapisane v Psalmu 86:11?

² Beri Psalm 86:11. Ko premišljujemo o teh besedah, lahko vidimo, da je zvesti kralj David razumel, kako pomemben je strah pred Bogom. Poglejmo, kako lahko upoštevamo te Davidove navdihnjene besede. Kot prvo bomo pregledali nekaj razlogov, zakaj bi morali globoko spoštovati Božje ime. Kot drugo bomo obravnavali, kako lahko v vsakodnevnem življenju pokažemo, da Božje ime globoko spoštujemo.

 3. Katera izkušnja je Mojzesu pomagala, da je še naprej globoko spoštoval Božje ime?

³ Pomislimo, kako se je Mojzes počutil, ko se je stiskal v skalni razpoki in je videl Jehovovo slavo, ki je šla mimo. V knjigi Insight on the Scriptures piše, da je bila to »verjetno najbolj vznemirljiva izkušnja, ki jo je imel kateri koli človek, preden je Jezus Kristus prišel na zemljo«. Mojzes je slišal naslednje besede, ki jih je verjetno izrekel angel: »Jehova, Jehova, Bog usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice, ki svojo srčno dobrotljivost hrani za tisoče, ki oprošča napake, prestopke in grehe.« (2. Mojz. 33:17–23; 34:5–7) Verjetno se je Mojzes tega dogodka spomnil, ko je uporabljal ime Jehova. Nič čudnega, da je kasneje posvaril Izraelce, naj se bojijo »tega slavnega in strah zbujajočega imena«. (5. Mojz. 28:58)

 4. Kaj nam lahko pomaga, da še bolj spoštujemo Jehova?

⁴ Ko pomislimo na ime Jehova, je dobro, da poglobljeno premišljujemo o tistem, ki nosi to ime. Morali bi premišljevati o njegovih lastnostih, kot so moč, modrost, pravica in ljubezen. Razmišljanje o teh in drugih lastnostih bo v nas vzbudilo še večje spoštovanje do njega. (Ps. 77:11–15)

5., 6. a) Kaj pomeni Božje ime? b) Kaj vse Jehova dela, da bi izpolnil svoj namen, glede na to, kar piše v 2. Mojzesovi 3:13, 14 in Izaiju 64:8?

⁵ Kaj vemo glede pomena Božjega imena? Mnogi učenjaki se strinjajo, da ime Jehova verjetno pomeni »On povzroča, da postaja«. To nas spomni, da nič ne more Jehovu preprečiti, da izpolni svojo voljo. Zakaj lahko to rečemo?

⁶ Jehova izpolni svoj namen tako, da postane, kar koli je treba. (Beri 2. Mojzesova 3:13, 14.) Pogosto smo spodbujeni, da razmišljamo o tem izjemnem vidiku Božje osebnosti. Jehova lahko tudi povzroči, da njegovi nepopolni služabniki postanejo, kar koli je treba, da mu služijo in izpolnijo njegov namen. (Beri Izaija 64:8.) Tako Jehova povzroči, da se zgodi njegova volja. Nič ga ne more ustaviti, da bi uresničil svoj namen. (Iza. 46:10, 11)

 7. Kako smo lahko še bolj hvaležni našemu nebeškemu Očetu?

⁷ Našemu nebeškemu Očetu smo lahko še bolj hvaležni tako, da poglobljeno premišljujemo o tem, kaj je naredil za nas in kaj nam je omogočil, da lahko delamo. Ko na primer poglobljeno premišljujemo o čudovitem stvarstvu, nas to navda s strahospoštovanjem do tega, kar je Jehova naredil. (Ps. 8:3, 4) In ko razmišljamo o tem, kaj vse smo z Jehovovo pomočjo postali mi, da bi lahko izpolnili njegovo voljo, razvijemo globoko spoštovanje do Boga. Ime Jehova nas zares navdaja s strahospoštovanjem. Zajema vse, kar naš Oče je, vse, kar je naredil, in vse, kar bo naredil. (Ps. 89:7, 8)

 8. Kaj nam 5. Mojzesova 32:2, 3 razkrije glede tega, kako Jehova gleda na svoje ime?

⁸ Tik preden so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, je Jehova Mojzesa naučil besedilo pesmi. (5. Mojz. 31:19) Mojzes pa je moral to pesem naučiti ljudstvo. (Beri 5. Mojzesova 32:2, 3.) Ko poglobljeno premišljujemo o 2. in 3. vrstici, lahko jasno vidimo, da Jehova ne želi, da bi bilo njegovo ime skrito oziroma da bi nanj gledali kot na preveč sveto, da bi ga izgovarjali. Jehova želi, da njegovo ime poznajo vsa inteligentna bitja. Kakšna čast je morala biti za Izraelce, da jih je Mojzes učil o Jehovu in njegovem veličastnem imenu! To, kar jih je Mojzes naučil, jih je spodbudilo in osvežilo, tako kot rahel dež blagodejno vpliva na rastline. Kaj lahko naredimo, da bo tudi naše poučevanje takšno?

 9. Kako lahko prispevamo k posvetitvi Jehovovega imena?

⁹ Ko oznanjujemo na javnih krajih ali po hišah, lahko s pomočjo Svetega pisma ljudem pokažemo Božje osebno ime Jehova. Ponudimo jim lahko naše čudovite publikacije, pokažemo izjemne videoposnetke in predstavimo članke, ki so na našem spletnem mestu in slavijo Jehova. Na delovnem mestu, v šoli ali ko potujemo, lahko izkoristimo priložnosti, da drugim govorimo o našem ljubljenem Bogu in njegovih lastnostih. Ko tistim, ki jih srečamo, govorimo o Jehovovem ljubečem namenu s človeštvom in zemljo, jim Jehova predstavimo na način, ki jim je morda povsem nov. S tem ko drugim govorimo resnico o našem ljubečem Očetu, prispevamo k posvetitvi Božjega imena. Ljudem pomagamo razumeti, da so jih drugi o Jehovu naučili veliko laži. To, kar ljudi učimo iz Svetega pisma, je nekaj najbolj osvežujočega, kar se lahko naučijo. (Iza. 65:13, 14)

10. Zakaj moramo narediti nekaj več kot le to, da na svetopisemskih tečajih druge učimo o Božjih pravičnih zahtevah in merilih?

¹⁰ Ko vodimo svetopisemske tečaje, želimo učencem pomagati, da spoznajo in uporabljajo Jehovovo ime. Poleg tega jim želimo pomagati, da razumejo, kaj to ime pomeni. Ali lahko to dosežemo preprosto tako, da jih učimo o Božjih pravilih, merilih in zapovedih glede vedenja? Dober učenec se bo verjetno naučil Božje zakone, morda jih bo celo spoštoval. Toda ali bo ubogal Jehova iz ljubezni? Spomnimo se, da je Eva poznala Božje zakone, vendar ni zares ljubila Zakonodajalca, in enako je bilo z Adamom. (1. Mojz. 3:1–6) Zato moramo narediti nekaj več kot le to, da druge učimo o Božjih pravičnih zahtevah in merilih.

11. Kako lahko našim učencem pomagamo, da vzljubijo Zakonodajalca, ko jih poučujemo o Božjih zakonih in merilih?

¹¹ Jehovove zahteve in merila nam vedno koristijo. (Ps. 119:97, 111, 112) Toda naši učenci morda na njih ne bodo gledali na tak način, dokler ne bodo videli, da Jehovovi zakoni temeljijo na ljubezni. Zato bi lahko učenca vprašali: »Zakaj misliš, da Jehova od svojih služabnikov nekaj pričakuje, da delajo, drugo pa jim prepoveduje? Kaj nam to pove o njem?« Če učencem pomagamo, da razmišljajo o Jehovu in razvijejo pravo ljubezen do njegovega slavnega imena, bomo bolj verjetno dosegli njihovo srce. Naši učenci ne bodo vzljubili le zakonov, ampak tudi Zakonodajalca. (Ps. 119:68) Tako bo njihova vera močnejša in bodo lahko zdržali težke preizkušnje, ki so pred njimi. (1. Kor. 3:12–15)

12. Kako David nekoč ni ohranil nerazdeljenega srca in kakšen je bil rezultat?

¹² Besede »daj mi nerazdeljeno srce« iz Psalma 86:11 so zelo pomembne. Kralj David je te besede napisal po navdihnjenju. V svojem življenju je spoznal, kako hitro lahko naše srce postane razdeljeno. Ob neki priložnosti je bil na svoji strehi in je videl ženo nekega drugega moža, ki se je kopala. Ali je bilo takrat Davidovo srce razdeljeno ali nerazdeljeno? David je poznal Jehovov zakon: »Ne poželi žene svojega bližnjega.« (2. Mojz. 20:17) Vendar je žensko očitno še naprej gledal. Njegovo srce je postalo razdeljeno med željo, da bi imel to žensko, ki ji je bilo ime Batšeba, in željo, da bi ugajal Jehovu. Čeprav je David že dolgo ljubil Jehova in se ga bal, je popustil svoji sebični želji. Zaradi tega je naredil nekaj zelo slabega. Osramotil je Jehovovo ime. Prav tako je povzročil neizmerno škodo nedolžnim ljudem, med drugim tudi svoji družini. (2. Sam. 11:1–5, 14–17; 12:7–12)

13. Kako vemo, da si je David ponovno pridobil nerazdeljeno srce?

¹³ Jehova je discipliniral Davida in ta je z njim obnovil svoj odnos. (2. Sam. 12:13; Ps. 51:2–4, 17) David si je zapomnil, koliko težav in trpljenja je povzročil, ko je dovolil, da je njegovo srce postalo razdeljeno. Ali je Jehova pomagal Davidu, da si je spet pridobil nerazdeljeno srce? Da, saj Jehovova Beseda o Davidu govori kot o možu, ki je »Jehovu, svojemu Bogu, [...] služil z nerazdeljenim srcem«. (1. kra. 11:4; 15:3)

14. Kaj se moramo vprašati in zakaj?

¹⁴ Davidov zgled je spodbuden, vendar tudi streznjujoč. Davidov greh je danes vsem Božjim služabnikom v svarilo. Ne glede na to, ali smo pred kratkim začeli služiti Jehovu ali pa mu služimo že veliko let, se moramo vprašati: Ali se upiram Satanovim poskusom, da razdeli moje srce?

15. Kako nas lahko strah pred Bogom ščiti, ko smo izpostavljeni čutnim prizorom?

¹⁵ Kako se na primer odzoveš, ko se na televiziji ali internetu pojavi prizor, ki bi lahko vzbudil nemoralne misli? Hitro bi lahko razmišljal, da slika ali film ni ravno pornografski. Toda ali bi to lahko bil Satanov poskus, da razdeli tvoje srce? (2. Kor. 2:11) Takšen prizor bi lahko primerjali z majhnim kovinskim klinom, ki ga človek uporabi, da razcepi velik hlod. Najprej v hlod zabije tanek in oster del klina. Ko se nato klin pogreza vse globlje, se hlod razcepi. Ali bi lahko te čutne prizore primerjali s tankim delom klina? Kar je na začetku videti nekaj majhnega in navidezno neškodljivega, bi lahko posameznika hitro zapeljalo v greh, ki bi razdelil njegovo srce in uničil njegovo značajnost. Zato ne dovolimo, da bi v naše srce prišlo kar koli neprimernega. Ohranimo nerazdeljeno srce, da se bo balo Jehovovega imena!

16. Katera vprašanja bi si morali postaviti, ko smo v skušnjavi?

¹⁶ Satan poleg čutnih prizorov uporablja še druge stvari, da bi nas zapeljal. Kako se bomo odzvali? Zlahka bi začeli razmišljati, da te stvari niso tako slabe. Morda bi na primer menili: Zaradi tega ne bom izobčen, torej ni tako resno. Takšno razmišljanje bi bilo zelo napačno. Bolje bi bilo, da se vprašamo: Ali želi Satan s to skušnjavo razdeliti moje srce? Ali bom Jehovovemu imenu nakopal sramoto, če podležem napačnim željam? Ali me bo to z Bogom še bolj zbližalo ali pa me bo od njega oddaljilo? Poglobljeno premišljujmo o teh vprašanjih. Molimo za modrost, da bomo nanje iskreno odgovorili. (Jak. 1:5) To nam je lahko v veliko zaščito. Lahko nam pomaga, da odločno zavrnemo skušnjave, tako kot jih je Jezus, ko je rekel: »Poberi se, Satan!« (Mat. 4:10)

17. Zakaj razdeljeno srce nima vrednosti? Ponazori.

¹⁷ Razdeljeno srce nima vrednosti. Predstavljajmo si, da se določeni člani neke športne ekipe med seboj ne razumejo dobro. Nekateri želijo slavo samo zase, drugi ne želijo igrati po pravilih, spet drugi pa so zelo nespoštljivi do trenerja. Takšna ekipa najverjetneje ne bo zmagala na tekmi. Po drugi strani pa je za ekipo, ki je enotna, bolj verjetno, da bo uspešna. Tvoje srce je lahko kot uspešna ekipa, če imaš pri služenju Jehovu nerazdeljene misli, želje in čustva. Zapomni si, da si Satan želi razdeliti tvoje srce. Želi, da bi bil v tebi boj med napačnimi željami in Jehovovimi merili. Tvoje srce mora biti nerazdeljeno, da bi lahko služil Jehovu. (Mat. 22:36–38) Nikoli ne dovoli Satanu, da bi razdelil tvoje srce!

18. Kaj si odločen delati glede na besede, zapisane v Mihu 4:5?

¹⁸ Moli k Jehovu tako, kot je David: »Daj mi nerazdeljeno srce, da se bo balo tvojega imena!« Naj bo tvoj cilj, da boš živel v skladu s to molitvijo. Vsak dan bodi odločen, da s svojimi odločitvami, majhnimi in velikimi, pokažeš, da ti je Jehovovo ime sveto in ga globoko spoštuješ. Tako boš kot Jehovova priča pravilno predstavljal ime Jehova. (Preg. 27:11) Vsi bomo lahko rekli to, kar je rekel prerok Miha: »Mi pa bomo hodili v imenu Jehova, svojega Boga, na veke, da, vso večnost.« (Miha 4:5)