Sprejmite biblijo za to, kar resnično je
»Tudi mi [se] neprenehoma zahvaljujemo Bogu, da ste božje oznanilo, ki ste ga prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.« (1. TESALONIČANOM 2:13, EI)
1. Katera sporočila naredijo Biblijo za tako izjemno knjigo?
BIBLIJA je prevedena v največ jezikov in je najbolj razširjena knjiga na svetu. Po pravici je dobila priznanje, da je eno največjih literarnih del. Še pomembnejše pa je, da lahko ljudje vseh ras in narodov, neglede na njihov življenjski poklic ali položaj, v njej najdejo nujno potrebno vodstvo. (Razodetje 14:6, 7) Na način, ki poteši razum in srce, odgovarja na vprašanja, kot so: Kakšen je smoter človekovega življenja? (1. Mojzesova 1:28; Razodetje 4:11) Zakaj človeške vlade niso zmožne vzpostaviti trajnega miru in varnosti? (Jeremija 10:23; Razodetje 13:1, 2) Zakaj ljudje umiramo? (1. Mojzesova 2:15-17; 3:1-6; Rimljanom 5:12) Kako se lahko sredi tega težav polnega sveta uspešno spoprimemo z življenjskimi problemi? (Psalm 119:105; Pregovori 3:5, 6) Kakšna prihodnost nas čaka? (Daniel 2:44; Razodetje 21:3-5)
2. Zakaj Biblija tako zanesljivo odgovarja na naša vprašanja?
2 Zakaj Biblija na ta vprašanja odgovarja s takšno prepričanostjo? Zato ker je Božja Beseda. Resda je Bog za pisanje uporabil ljudi, toda v Drugem listu Timoteju 3:16, EI, jasno piše, da je »vse Sveto pismo [. . .] navdihnjeno od Boga«. To ni plod človekovega lastnega razlaganja dogodkov, ki so se ljudem pripetili. »Prorokovanje [objave tistega, kar še pride, božje zapovedi, biblijska moralna merila] ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.« (2. Petrov 1:21)
3. a) Povejte zglede, ki pokažejo, kako visoko so ljudje iz različnih dežel cenili Biblijo. b) Zakaj so bili nekateri pripravljeni tvegati življenje za to, da so brali Sveto pismo?
3 Nemalo ljudi je zato, ker so cenili vrednost Biblije, tvegalo zapor, celo smrt, samo da so jo lahko imeli in jo brali. Tako je bilo pretekla leta v katoliški Španiji, kjer se je duhovščina bala, da bo oslabel njen vpliv, če bodo ljudje brali Biblijo v svojem jeziku. Podobno je bilo tudi v Albaniji, kjer so pod ateistično ureditvijo drastično ukrepali, da bi se znebili vsakršnega verskega vpliva. Navzlic temu pa so bogaboječi posamezniki skrbno čuvali primerke Svetega pisma, jih brali ter jih dajali drug drugemu. Med drugo svetovno vojno je v sachsenhausenskem koncentracijskem taborišču Biblija previdno krožila po celicah (čeprav je bilo to prepovedano). Kateri so tako prišli do nje, so si zapomnili nekaj njenih odlomkov in jih nato pripovedovali drugim. V 50-ih letih, v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji, so si Jehovove priče v zaporu, tam so bili zaradi svoje vere, ponoči podajali delčke Biblije ter jih brali in s tem tvegali, da jih za dolgo zaprejo v samico. In zakaj so to delali? Ker so spoznali, da je Biblija Božja Beseda, in ker so vedeli, da »ne živi človek ob samem kruhu«, temveč ob »vsem, kar prihaja iz ust Božjih«. (5. Mojzesova 8:3) Ti biblijski izreki so tem Pričam pomagali, da so kljub nemogoči brezsrčnosti, ki so jo okušali, ostali duhovno živi.
4. Na katerem mestu bi morala biti Biblija v našem življenju?
4 Biblija ni knjiga, ki bi jo preprosto postavili na polico in občasno pogledali vanjo, niti ni napisana zato, da bi jo uporabljali le takrat, ko se s soverniki zberemo k čaščenju. Rabiti bi jo morali vsak dan, da bi nam razsvetlila položaj, v katerem smo, in nam pokazala pravo pot. (Psalm 25:4, 5)
Napisana je zato, da bi jo brali in razumeli
5. a) Kaj bi moral vsak imeti, če je to le mogoče? b) Kako so ljudje v starem Izraelu zvedeli, kaj piše v svetih spisih? c) Kako Psalm 19:7-11 vpliva na vaš odnos do branja Biblije?
5 Dandanašnji je Biblija v večini dežel lahko dosegljiva, zato vse bralce Stražnega stolpa spodbujamo, da si jo priskrbijo. Vendar pa takrat, ko se je Biblija pisala, še ni bilo tiskarskih strojev. Zato večina ljudi ni imela svojega primerka. Toda Jehova je uredil vse potrebno, da so njegovi služabniki lahko slišali, kar je bilo napisanega. Tako v Drugi Mojzesovi knjigi 24:7 piše, kako je Mojzes, potem ko je napisal, kar mu je Jehova narekoval, ‚vzel knjigo zaveze in bral, da je slišalo ljudstvo‘. Ker je bilo ljudstvo ob Sinajski gori priča nadnaravnim dogodkom, se je zavedalo, da je vse, kar jim je bral, od Boga, in da so to sporočila, ki jih morajo poznati. (2. Mojzesova 19:9, 16-19; 20:22) Tudi mi moramo poznati, kar piše v Božji Besedi. (Psalm 19:7-11)
6. a) Kaj je storil Mojzes, predno so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo? b) Kako lahko tudi mi posnemamo njegov zgled?
6 Ko se je izraelski narod pripravljal, da prečka Jordan in vstopi v Obljubljeno deželo ter tako zapusti svoje puščavsko nomadsko življenje, je bilo prav, da ponovi Jehovovo postavo in to, kako je Jehova ravnal z njim. Božji duh je spodbodel Mojzesa, da je z ljudstvom ponovil postavo. Mojzes jih je tako spomnil na določene posameznosti iz postave ter poudaril bistvena načela in mišljenja, ki se bodo morala poznati na njihovem odnosu z Jehovom. (5. Mojzesova 4:9, 35; 7:7, 8; 8:10-14; 10:12, 13) Tudi mi storimo dobro, če, ko dobimo kakšno novo nalogo ali se spoprijemamo z novimi razmerami, razmislimo, kako naj bi pri našem ravnanju upoštevali svetopisemski nasvet.
7. Česa so bili Izraelci deležni nedolgo po tem, ko so prečkali Jordan, da bi se jim Jehovov zakon vtisnil v misli in srce?
7 Izraelci so se nedolgo po tem, ko so prečkali Jordan, zopet zbrali, da bi ponovili, kar jim je Jehova naročil po Mojzesu. Zbrali so se kakih 50 kilometrov severno od Jeruzalema. Polovica rodov je bila ob vznožju gore Ebal, druga polovica pa ob vznožju gore Garizim. Tu jim je Jozue »čital vse besede postave, blagoslov in prokletje«. Možje, žene, najmlajši, kakor tudi tujci so lahko poslušali to času primerno ponovitev zakonov o ravnanju, ki prinaša Jehovovo neodobravanje, pa tudi blagoslovov, ki jih bodo deležni, če bodo poslušali Jehova. (Jozue 8:34, 35) Jasno jim je moralo biti, kaj je za Jehova dobro in kaj hudo. Pa ne le to; tudi oni so si morali, kakor danes mi, vtisniti v srce to, da dobro ljubijo, hudo pa sovražijo. (Psalm 97:10; 119:103, 104; Amos 5:15)
8. Kakšne koristi je imel Izrael od rednega branja Božje Besede na narodnih zborih?
8 Ni pa bilo dovolj brati postavo le ob takšnih zgodovinskih dogodkih. Mojzes je v svoji Peti knjigi, 31. poglavju od 10. do 12. vrstice, poudaril tudi to, da je Božjo Besedo treba redno brati. Vsako sedmo leto se je ves narod moral zbrati in poslušati, ko se je brala Božja Beseda. To je bila njihova duhovna hrana. V mislih in srcu jim je obljube o Semenu ohranjala žive ter s tem zveste usmerjala k Mesiju. Tudi ko je Izrael vstopil v Obljubljeno deželo, te priprave duhovnega hranjenja, ki so bile vzpostavljene, ko je bil še v puščavi, niso bile odpravljene. (1. Korinčanom 10:3, 4) Nasprotno, Božja Beseda se je obogatila z nadaljnjimi preroškimi razodetji.
9. a) Ali so Izraelci brali svete spise le takrat, kadar so se zbrali v večjih skupinah? Pojasnite. b) Kako so se o svetih spisih poučevale posamezne družine in čemú?
9 Ponavljanje nasvetov iz Božje Besede pa ni bilo omejeno le na tiste dni, ko se je ljudstvo zbralo v veliki skupini. O Božji Besedi in njenih načelih so se morali pogovarjati vsak dan. (5. Mojzesova 6:4-9) V večini delov sveta imajo mladi danes lahko lasten primerek Biblije, in kako koristno je zanje, če ga imajo. V starem Izraelu pa ni bilo tako. Starši so si morali, ko so poučevali o Božji Besedi, pomagati s tistim, kar so si zapomnili, z resnicami, ki so jih čuvali v svojem srcu, in z morebitnimi lastnimi skromnimi zapiski. Vse to so stalno ponavljali in si tako prizadevali v svojih otrocih zgraditi ljubezen do Jehova in njegovih poti. Cilj pa ni bil enostavno glava, polna dejstev. Cilj je bil to, da vsakemu družinskemu članu pomagajo živeti tako, da bo odražal ljubezen do Jehova in njegove Besede. (5. Mojzesova 11:18, 19, 22, 23)
Branje svetih spisov v sinagogah
10., 11. Kakšen program branja svetih spisov so imeli v sinagogah in kako je na to gledal Jezus?
10 Judje so nekoliko po tistem, ko so jih izgnali v Babilon, za čaščenje ustanovili sinagoge. Da bi v teh prostorih za shode lahko brali Božjo Besedo in se o njej pogovarjali, so svete spise razmnožili. To pa je tudi razlog, zakaj se je ohranilo kakih 6000 starih prepisov delov Hebrejskih spisov.
11 Pomemben del bogoslužja v sinagogi je bilo branje Tore, to je prvih pet knjig v sodobnih Biblijah. Po poročilu knjige Dejanj apostolov 15:21 so v prvem stoletju n. š. to delali vsako soboto. V drugem stoletju pa so, kot je razvidno iz Mišne, brali Toro še vsak drugi in peti dan v tednu. Pri branju odlomkov, ki so bili določeni, se je menjavalo več posameznikov. Judje, ki so živeli v Babilonu, so imeli navado, da so Toro prebrali vsako leto; v Palestini so jo navadno prebrali v treh letih. Prav tako so brali in razlagali preroške dele Biblije. Tudi Jezus je imel navado, da je bil navzoč, ko je bilo v domačem kraju sobotno branje Biblije. (Lukež 4:16-21)
Naš odziv in upoštevanje
12. a) Kako je koristilo ljudstvu, ko je Mojzes bral postavo? b) Kako se je ljudstvo odzvalo?
12 Teh navdihnjenih svetih spisov pa niso smeli brati zgolj zaradi formalnosti. Tudi ne preprosto zato, da bi potešili radovednost ljudstva. Ko je tako Mojzes na ravnini, ki se razprostira v ospredju gore Sinaj, Izraelu bral »knjigo zaveze«, je to delal zato, da bi vedeli, kakšne odgovornosti imajo pred Bogom, in da bi jih tudi izpolnjevali. Ali jih bodo? Po branju se je bilo treba odzvati. Ljudstvo je to doumelo in odgovorilo: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD, in pokorni bodemo.« (2. Mojzesova 24:7; primerjajte 2. Mojzesova 19:8; 24:3.)
13. Kaj je moralo narediti ljudstvo, ko je Jozue bral kazni za neposlušnost, in s kakšnim ciljem?
13 Tudi pozneje, ko je Jozue narodu bral o obljubljenih blagoslovih in nesrečah oziroma prekletstvih, se je bilo treba odzvati. Po vsakem prekletstvu je bila namreč tudi zapoved: »In vse ljudstvo naj reče: Amen!« (5. Mojzesova 27:4-26) Tako so pri vsakem omenjenem grehu posebej povedali, da se strinjajo s tem, da ga Jehova obsoja. Kako veličasten dogodek je moral to biti, ko je ves narod gromko izrazil svoje soglasje!
14. Zakaj je bilo v Nehemijevih dneh javno branje postave še zlasti koristno?
14 Toda ko se je v Nehemijevih dneh vse ljudstvo zbralo v Jeruzalemu, da bi poslušalo postavo, je ugotovilo, da ne izpolnjuje popolnoma v njej napisanih zapovedi. Nemudoma so začeli delati po tem, kar so se naučili. In kakšen je bil rezultat? ‚Silno veliko veselje.‘ (Nehemija 8:13-17) Ko pa so potem med praznovanjem cel teden vsak dan brali Biblijo, so ugotovili, da je treba še več. V molitvi so ponovili, kako je Jehova v preteklosti, vse od Abrahama naprej, ravnal s svojim ljudstvom. Vse to jih je navedlo k prisegi, da se bodo prilagodili zahtevam postave, da ne bodo več sklepali zakonov s tujci ter da bodo upoštevali predpise o vzdrževanju templja in opravljanju službe v njem. (Nehemija 8.-10. poglavje)
15. Kako napotki iz Pete Mojzesove knjige 6:6-9 pokažejo, da poučevanje o Božji Besedi v družini ni smelo biti zgolj formalnost?
15 Tudi v družini se iz svetih spisov niso učili zgolj zaradi formalnosti. Že iz Pete Mojzesove knjige 6:6-9 smo lahko spoznali, da bi si morali, simbolično povedano, ‚Božje besede privezati za znamenje na roko‘ – z zgledom in delom bi morali kazati, da ljubijo Jehovove poti. Božje besede bi morali imeti tudi za »čelno vezilo med očmi« – stalno bi morali misliti na svetopisemska načela in se po njih tudi odločati. (Primerjajte izraznost v 2. Mojzesovi 13:9, 14-16.) ‚Napisali naj bi si jih na podboje hiše svoje in na vrata svoja‘ – njihove domove in skupnosti bi se moralo prepoznati za mesta, kjer se Božja beseda spoštuje in uporablja. Drugače povedano, s svojim življenjem bi morali povsem dokazovati, da ljubijo in upoštevajo Jehovova pravična načela. Kako koristno bi to lahko bilo! Ali ima Božja Beseda takšno vidno mesto tudi v vsakdanjem življenju naše družine? Judje so vse to na žalost spremenili v golo formalnost: škatlice z odlomki iz svetih spisov so nosili kot amulet. Njihovo čaščenje ni več prihajalo iz srca, zato ga je Jehova zavrnil. (Izaija 29:13, 14; Matevž 15:7-9)
Odgovornost nadzornikov
16. Zakaj je bilo za Jozueta pomembno, da je redno bral svete spise?
16 V zvezi z branjem svetih spisov je bila pozornost še zlasti namenjena narodovim nadzornikom. Jozuetu je Jehova rekel: »Da si prizadevaš delati po vsej postavi.« Da pa bi lahko izpolnil to obveznost, je dobil naslednjo zapoved: »Premišljaj [jo] dan in noč, [. . .] zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči.« (Jozue 1:7, 8) Tudi Jozuetu je, kakor vsakemu današnjemu krščanskemu nadzorniku, redno branje svetih spisov pomagalo, da je imel zapovedi, ki jih je Jehova dal svojemu ljudstvu, vedno v mislih. Moral pa je tudi razumeti, kako je Jehova v različnih okoliščinah ravnal s svojimi služabniki. In ko je bral o Božjem namenu, je bilo zanj pomembno, da je razmislil, kaj mora v zvezi s tem namenom tudi sam narediti.
17. a) Kaj so morali kralji poleg branja svetih spisov še delati, da bi jim le-to koristilo, tako kakor je dejal Jehova? b) Zakaj je redno branje Biblije in razmišljanje o njej zelo pomembno za krščanske starešine?
17 Jehova je zapovedal, naj vsak kralj njegovega ljudstva, na začetku kraljevanja prepiše Božji zakon, ki so ga hranili duhovniki. Nato pa naj bi ga ‚bral vse dni svojega življenja‘. Namen tega ni bil le v tem, da si zapomni vsebino, temveč »da se nauči bati se GOSPODA, svojega Boga« in da »se ne povzdigne njegovo srce nad brate svoje«. (5. Mojzesova 17:18-20) To pa je zahtevalo, da o prebranem tudi globoko razmisli. Očitno pa so nekateri kralji menili, češ da so prezaposleni s svojimi administrativnimi dolžnostmi, da bi to lahko delali. Posledica tega je bila, da je zaradi njihove malomarnosti utrpel škodo ves narod. Vsekakor starešine v krščanski občini nimajo takšne vloge, kakršno so imeli kralji. Kljub temu pa je tudi zanje, kakor je bilo za kralje, nujno, da berejo Božjo Besedo in razmišljajo o njej. Če bodo tako delali, jim bo to pomagalo, da bodo na tiste, ki so jim zaupani, pravilno gledali. Usposobilo jih bo tudi, da bodo zadostili svoji učiteljski obveznosti in to tako, da bo to res slavilo Boga in duhovno okrepilo sokristjane. (Titu 1:9; primerjajte Janez 7:16-18; ter 1. Timoteju 1:6, 7.)
18. Kateri zgled apostola Pavla bomo lahko posnemali, če bomo redno brali in preučevali Biblijo?
18 Apostol Pavel, krščanski nadzornik prvega stoletja, je navdihnjene svete spise dobro poznal. Ko je tako oznanjeval starodavnim Tesaloničanom, jim je lahko učinkovito dopovedoval iz svetih spisov in jim pomagal, da so jih razumeli. (Dejanja apostolov 17:1-4) Dosegel je srce vseh iskrenih, ki so ga poslušali. Tako so mnogi, ki so ga slišali, postali verni. (1. Tesaloničanom 2:13) Ali tudi vam branje in preučevanje Biblije tako pomaga, da lahko učinkovito dopovedujete iz Svetega pisma? Ali mesto, ki ga ima v vašem življenju branje Biblije, in način, kako jo berete, dokazujeta, da resnično doumevate, kaj pomeni imeti Božjo Besedo za svojo lastnino? V naslednjem članku bomo pregledali, kako bi lahko na ti vprašanji odgovorili pozitivno celo tisti, ki imajo zelo natrpan urnik.
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj so bili ljudje pripravljeni tvegati življenje in prostost za to, da so brali Biblijo?
◻ Kako ponovitvene priprave, ki so služile temu, da bi starodavni Izraelci lahko poslušali Božjo Besedo, koristijo tudi nam?
◻ Kaj bi morali storiti s tistim, kar preberemo v Bibliji?
◻ Zakaj sta branje Biblije in razmišljanje o njej še zlasti pomembna za krščanske starešine?
[Slika na strani 9]
Jehova je Jozuetu zapovedal: »Premišljaj jo dan in noč«