Zvezde in človek — ali obstaja povezava

OPAZOVANJE zvezd ni nekaj novega. Kot navaja The World Book Encyclopedia, so kmetje že pred tisočletji »opazovali zvezde, da bi vedeli, kdaj naj sadijo poljščine. Popotniki pa so se naučili orientirati po zvezdah.« Še celo danes potovanje po vesolju uravnavajo po zvezdah. V starodavnosti so si tudi izmislili zgodbe o ljudeh in živalih, za katere so menili, da so predstavljeni s skupinami zvezd oziroma z ozvezdji. Sčasoma pa so ljudje začeli misliti, da zvezde lahko vplivajo na njihovo življenje.

Ogromno število zvezd

Že številnost zvezd in njihova velikost nas navdajata s strahospoštovanjem. Ocenjujejo, da je v vesolju kakšnih 100 milijard galaksij ali velikih skupin zvezd! The International Encyclopedia of Astronomy (Mednarodna enciklopedija astronomije) pravi: »Takšno število riževih zrnc bi lahko spravili v povprečno katedralo.« Menijo, da je v osvetju Mlečne ceste, katere del je naše osončje, najmanj toliko zvezd. Najbližja zvezda Zemlji (poleg Sonca) je iz skupine Alfa Kentavra in je oddaljena približno 4,3 svetlobna leta. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. To pomeni, da svetloba te zvezde, ki jo pogledamo, potuje s te zvezde skozi vesolje že neprenehoma 4,3 leta, s hitrostjo 299.792 kilometrov v sekundi. Te razdalje si nismo sposobni predstavljati. Vendar je to najbližja zvezda. Nekatere zvezde so od našega osvetja oddaljene milijarde svetlobnih let. Nič čudnega, da je Božji prerok izjavil: »Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu; glej, otoke vzdiguje kakor trohico« (Izaija 40:15). Kdo pa se vznemirja zaradi trohice prahu?

Luna je najbližje nebesno telo in na Zemljo vsekakor vpliva. Njena težnost povzroči, da je v nekaterih krajih med najvišjo plimo in najnižjo oseko tudi po 15 metrov razlike. Danes se verjame, da je, kakor pravijo trije francoski znanstveniki, Lunina težnost tista, ki povzroča, da je Zemlja nagnjena za 23 stopinj, to pa omogoča redno menjavanje letnih časov (Nature, 18. februarja 1993). Če ima že Luna tako močan fizikalni vpliv na naš planet, je razumljivo vprašanje, kako je potem z vsemi milijardami zvezd? Najprej seveda poglejmo, kaj o zvezdah pove starodavni vir, na primer Biblija?

Zvezde v Svetem pismu

Biblija večkrat omenja zvezde tako v dobesednem kakor simboličnem smislu. Tako je denimo psalmist napisal, da je Stvarnik naredil »mesec z zvezdami, da gospodujejo po noči«, se pravi, naj bi zvezde osvetljevale zemljo (Psalm 136:9). Ko je kasneje Bog sklepal zavezo z zvestim Abrahamom, je rekel: »Ozri se zdaj proti nebu in seštej zvezde, če jih moreš sešteti; in mu reče: Tako bode seme tvoje« (1. Mojzesova 15:5). Apostol Pavel pa je opozoril, da so zvezde različne: »Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. Pa še zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju« (1. Korinčanom 15:41, EI).a Vendar pa njihov Stvarnik nadzoruje vse te številne zvezde in njihov sijaj: »Prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih« (Psalm 147:4).

Po drugi strani pa v Svetem pismu odkrijemo, da se raba zvezd pogosto nanaša na osebe, vladarje in angele. Jakobov sin Jožef je imel sanje, kjer sta njegova starša bila ,sonce in mesec‘, bratje pa ,zvezde‘. O angelih se govori kot o ,jutranjih zvezdah‘. O babilonskem kralju pravi, da si je prizadeval dvigniti se nad »zvezde Boga«, to je nad davidske vladarje izraelskega naroda. Neodločne može v krščanski občini primerja s ,tavajočimi zvezdami‘, medtem ko za zvesta starešinska telesa občin govori, da so kakor ,zvezde‘ v Kristusovi desni roki. (1. Mojzesova 37:9, 10; Job 38:7; Izaija 14:13; Juda 13; Razodetje 1:16)

V biblijskem poročilu tudi piše, da so se »zvezde [. . .] raz svoje tire vojskovale zoper Sisera«, poveljnika vojske kralja Jabina, ki je narod Izraelcev zatiral dvajset let. Jehova je za sodnika Izraelcem postavil Baraka, ta naj bi jih rešil iz suženjstva. Baraku je pomagal dokončno premagati Sisera, čeprav je ta imel devetsto železnih voz z rezili na kolesih. V zmagovalni pesmi so Izraelci peli: »Z neba se je vojskovalo — zvezde so se raz svoje tire vojskovale zoper Sisera.« Ni pa pojasnjeno, kako so se zvezde vojskovale. Razumneje od sklepanja, da so zvezde neposredno vplivale na bitko, bi bilo verjeti, da izraz kaže, kako je v prid Izraelcev na nek način posegel Bog. (Sodniki 5:20)

Betlehemska »zvezda«

Verjetno najbolj znana v Bibliji omenjena zvezda je betlehemska »zvezda«, ki je astrologe z »Jutrovega« vodila v hišo, kamor so se zatekli Jezusovi starši po Jezusovem rojstvu v hlevu. Kakšna zvezda je bila to? Gotovo ni bila običajna, ker je bila dovolj nizko, da so ji astrologi lahko sledili celih 1600 kilometrov. »Zvezda« jih je najprej pripeljala v Jeruzalem. Ko je to izvedel kralj Herod, jih je o vsem izprašal in se nato odločil, da malega Jezusa ubije. Nato je »zvezda« astrologom kazala pot do hiše, kjer je bil Jezus. Prav gotovo nobena navadna zvezda tega ne bi mogla. Ali je to zvezdi podobno reč poslal Bog? Glede na to, da je astrologe odpeljala posredno k morilcu, ki »je dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj«, ali ni nerazumno sklepati, da je zvezdo priskrbel Božji nasprotnik Satan, ker je skušal umoriti Božjega Sina. (Matevž 2:1-11‚ 16, EI)

Zapomniti si je tudi treba, da so astrologi prišli z Jutrovega, morda iz Babilona, ki je bil v starih časih središče magije, čarovništva in astrologije. Imena številnih nebesnih teles so poimenovali po babilonskih bogovih. Kralj Nebukadnezar se je z vedeževanjem odločil, po kateri poti bo s svojo vojsko krenil (Ezekiel 21:20-22).

Prerok Izaija je babilonske svetovalce takole izzval: »Utrudila si se [Babilon] pri svojih mnogih posvetovanjih. Naj vendar nastopijo, da te rešijo, ki delijo nebo [astrologi, Today’s English Version], ki gledajo na zvezde, ki oznanjajo ob mlajih, kaj te zadene. Glej, kakor strnišče so postali, ki jih je ogenj požgal; ne morejo si rešiti življenja [. . .], nihče ti ne bo pomagal.« V skladu z Izaijevo prerokbo je leta 539 pr. n. š. Cir premagal mogočni Babilon. Napotki, ki so jih tisti babilonski astrologi, kot so sami rekli, dobili od zvezd, so se obrnili v nesrečo vseh vpletenih. (Izaija 47:13-15, EI)

Ali to pomeni, da od zvezd ne moremo prav ničesar izvedeti?

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 5]

Nekoliko izjav

ASTROLOGIJA: »je dodatek in zaveznica astronomije«. (Nemški zvezdoslovec Johannes Kepler, 1571-1630)

»Astrologija je bolezen, ne pa znanost. [. . .] To je drevo, v čigar senci bujno rastejo vse vrste praznoverja.« (Srednjeveški židovski učenjak Moses Maimonides, 1135-1204)

»Kvaziznanost, ki trdi, da lahko po aspektih planetov ali zvezd določi posameznikovo osebnost in vedenje ter napove prihodnje težnje in dogodke. [. . .] Misli se, da so osebni horoskop verjetno okrog 6. stoletja pred Kristusom vpeljali Kaldejci iz južnega Iraka. Ta horoskop je upošteval položaj stalnih zvezd, Sonca, Lune in še petih planetov, ob rojstvu človeka. [. . .] Postopki astrologije in interpretacija horoskopa temelji na zamislih zvezdoslovcev, zato večina drugih učenjakov meni, da je to osebno mišljenje teh in je nesprejemljivo.« (C. A. Ronan, koordinator projekta East Asian History of Science Trust, s Cambridgea v Angliji in sodelavec The International Encyclopedia of Astronomy, iz katere je vzet ta citat.)

Za ilustracijo te subjektivnosti Ronan pojasnjuje, da je za Zahodnjake rdeči planet Mars povezan z vojno in vojskovanjem, Kitajcem pa je rdeča barva lepa in menijo, da Mars ugodno vpliva. Nasprotno temu zahodna mitologija povezuje Venero z belo barvo in lepoto. Kitajcem pa je »bela barva [. . .] barva smrti, razkroja in uničenja; Venera je za njih ,mračen planet vojne‘.«

Gospod Ronan nadaljuje: »Astrologija je na začetku imela, kljub kvaziznanstveni naravi, uporabno vlogo pri pospeševanju astronomičnega opazovanja in pri zagotavljanju sredstev za to pospeševanje.«

Devetnajst Nobelovih nagrajencev je skupaj z drugimi znanstveniki leta 1975 izdalo manifest z naslovom »Pomisleki glede astrologije — Izjava 192 vodilnih znanstvenikov«. Ta navaja: »V starodavnih časih ljudje [. . .] niso vedeli, kako zelo velike razdalje so med Zemljo ter drugimi planeti in zvezdami. Sedaj ko se te razdalje lahko izračuna in so izračunane, lahko vidimo, kako neskončno majhni so vplivi težnosti in drugi vplivi teh daljnih planetov in še daljnejših zvezd. Enostavno napak je razmišljati, da lahko vpliv planetov in zvezd ob rojstvu kakorkoli vpliva in oblikuje našo prihodnost.«b

[Podčrtna opomba]