Ceniti krščanske zbore

»Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega.« (HEBREJCEM 10:24, 25)

1., 2. a) Zakaj je prednost udeleževati se zborov pravih kristjanov? b) V kakšnem smislu je Jezus navzoč na zborih njegovih sledilcev?

KAKO velika prednost je biti na krščanskem zboru, pa naj je na njem manj kot deset Jehovovih častilcev ali pa več tisoč, saj je Jezus rekel: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi«! (Matevž 18:20) No, Jezus je ob tej obljubi sicer meril na sodne reči, ki naj bi jih tisti, ki v občini vodijo, pravilno obravnavali. (Matevž 18:15–19) Toda ali lahko te njegove besede načeloma uporabimo za vse krščanske zbore, ki se začnejo in končajo z molitvijo v njegovem imenu? Lahko. Spomnimo se samo, da je Jezus, ko je svojim sledilcem naložil, naj pridobivajo učence, obljubil: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:⁠20)

² Nobenega dvoma ni, da se Glava krščanske občine, Gospod Jezus Kristus, zelo zanima za vse različne zbore njegovih zvestih sledilcev. Pa ne le to. Prepričani smo lahko, da je z njimi po Božjem svetem duhu. (Dejanja 2:33; Razodetje 5:6) Tudi Bog Jehova se zanima za priložnosti, ko se zberemo skupaj. Glavni namen takšnih shodov je pravzaprav v tem, da se »v zborih« dviga hvala Bogu. (Psalm 26:12) Prav tako pa z obiskovanjem občinskih shodov dokazujemo, da ga ljubimo.

 3. Zaradi katerih pomembnih razlogov cenimo krščanske zbore?

³ So pa še drugi tehtni razlogi, zakaj cenimo krščanske zbore. Predno je Jezus Kristus zapustil zemljo, je svoje maziljene učence postavil za ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. Kot taki pa naj bi ti dajali času primerno duhovno hrano vsem domačim po veri. (Matevž 24:45, NW) In eden od pomembnih načinov takšnega duhovnega hranjenja so občinski shodi pa tudi večji, kot so zbori in zborovanja. Gospod Jezus Kristus tega zvestega sužnja vodi, da na vseh teh zborih posreduje potrebne informacije za vse, ki želijo preživeti konec tega hudobnega sistema in dobiti življenje v Božjem pravičnem novem svetu.

 4. Katera nevarna »navada« je omenjena v Bibliji in kako lahko preprečimo, da se je ne bi navzeli?

⁴ Zato si noben kristjan ne bi smel privoščiti nevarne navade, o kateri je pisal apostol Pavel: »Opazujmo se med seboj [mislimo drug na drugega, Ekumenska izdaja], da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.« (Hebrejcem 10:24, 25) Če bomo razmišljali o prednosti in koristih obiskovanja krščanskih zborov, jih bomo tudi laže zvestovdano in iz vsega srca podpirali.

Shodi, ki spodbujajo

 5. a) Kako naj bi na shodu vplivali na druge s svojim govorjenjem? b) Zakaj ne bi smeli predolgo čakati, predno novozainteresirane povabimo na shode?

⁵ Ker kristjani prosijo Jehova, da bi na krščanskih shodih deloval njegov sveti duh, bi se moral vsak med njimi kar najbolj potruditi, da bi ravnal v skladu s tem duhom, da ‚ne bi žalil Božjega svetega duha‘. (Efežanom 4:30) Ko je apostol Pavel napisal te navdihnjene besede, je govoril o spodobnem govorjenju. Vse, kar rečemo, bi moralo vselej biti ‚ob potrebi v spodbudo in v prid tistim, ki poslušajo‘. (Efežanom 4:29, EI) To je na krščanskih shodih še zlasti pomembno. Pavel je v svojem pismu Korinčanom poudaril, da bi morali biti ti spodbudni, poučni in hrabrilni. (1. Korinčanom 14:5, 12, 19, 26, 31, EI) Takšni shodi so v prid vsem navzočim, tudi novim, ki lahko potem povsem upravičeno sklenejo: »Bog [je] zares med vami.« (1. Korinčanom 14:25) Zato ne bi smeli predolgo čakati, predno novozainteresirane povabimo skupaj z nami v občino, saj bodo tako hitreje duhovno napredovali.

 6. Ob katerih dejavnikih je shod lahko spodbuden?

⁶ Vsi, ki imajo na krščanskih shodih govore, intervjuje ali prikaze, bi morali paziti, da govorijo spodbudno in tako, da je v skladu z Božjo napisano Besedo, Biblijo. Poleg tega bi morali tudi svoje občutke in čustva izražati v skladu z ljubečo osebnostjo Boga in Kristusa. Če se vsi, ki imajo na shodu kakšno točko, zavedajo, da morajo odsevati ‚sadove Božjega duha‘, kot so radost, potrpežljivost in vera, bodo gotovo vsi navzoči spodbujeni. (Galatom 5:22, 23, NW)

 7. Kako lahko vsi navzoči prispevajo k temu, da je zbor spodbuden?

⁷ Točke v programu občinskih shodov imajo sicer le nekateri, toda k temu, da je srečanje spodbudno, lahko vsi prispevajo. Pogosto lahko z odgovori na vprašanja sodelujejo tudi navzoči in takrat lahko javno pripoznavamo svojo vero. (Rimljanom 10:9) Na shodih ne bi smeli širiti lastnih idej, se hvaliti s svojimi dosežki ali pa kritizirati sočastilcev. To bi gotovo žalilo Božjega duha, mar ne? Nesoglasja s soverniki je najboljše reševati na štiri oči in v duhu ljubezni. V Bibliji beremo: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:32) Kako čudovito priložnost imamo na shodih, da udejanjamo ta odlični nasvet! Mnogi zaradi tega prihajajo na shode bolj zgodaj in ostanejo nekaj časa še po koncu programa. To pomaga tudi novim, katerim še zlasti veliko pomeni občutek, da so dobrodošli. Vsi posvečeni kristjani lahko torej prispevamo k temu, da so shodi spodbudni, s tem da ‚mislimo drug na drugega in se spodbujamo k ljubezni in dobrim delom‘.

Dobro se pripravimo

 8. a) Kako se morajo nekateri žrtvovati, da pridejo na shode? b) Kakšen zgled daje Jehova kot pastir?

⁸ Nekaterim je morda sorazmerno lahko priti na krščanske shode, drugi pa se morajo za to stalno nekako žrtvovati. Krščanska mati, denimo, ki mora delati v posvetni službi, da pomaga vzdrževati družino, navadno pride domov iz službe utrujena. Morda mora potem še pripraviti kosilo ali večerjo in pomagati otrokom, da se pripravijo za shod. Drugi morajo morda na shode daleč potovati ali pa jih pri tem ovira bolezen ali starost. Bog Jehova vsekakor pozna okoliščine vsakega zvestega, ki je na shodu, enako kot ljubeči pastir razume posebne potrebe vsake ovce v čredi. V Bibliji beremo: »Kakor pastir bo [Jehova] pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.«​ (Izaija 40:⁠11)

9., 10. Kako lahko imamo kar največjo korist od shodov?

⁹ Nekateri se morajo veliko žrtvovati, že da pridejo redno na shode, in morda nimajo toliko časa, da bi se lahko še dobro pripravili na gradivo, ki se bo na njih obravnavalo. Toda če denimo uspemo prebrati v Bibliji tisto, kar je določeno za vsak teden, imamo od navzočnosti v teokratični strežbeni šoli večjo korist. Prav tako imamo tudi od drugih shodov, Stražnostolpovega preučevanja in občinskega preučevanja knjige, večjo korist, če se nanje pripravimo. Tudi tisti, ki imajo družino, ki od njih terja še dodaten čas, v teh pomembnih biblijskih razpravah laže koristno sodelujejo, če prej preberejo gradivo, ki ga bomo preučevali, in pregledajo vsaj nekatere navedene biblijske stavke.

¹⁰ Tisti z manj obveznostmi, pa se na shode lahko bolje pripravijo. Lahko denimo več raziščejo o svetopisemskih stavkih, ki so navedeni, ne pa citirani. Tako lahko vsi imajo od shodov kar največ in lahko s svojimi govori in komentarji dobro spodbujajo občino. Dobro pripravljeni starešine in strežni služabniki lahko dajo zgled s kratkimi in jedrnatimi odgovori. Vsi navzoči bodo iz spoštovanja do Jehovovih priprav pazili, da ne bi počeli česa, s čimer bi motili shod. (1. Petrov 5:⁠3)

11. Zakaj je za pripravo na shode potrebna samodisciplina?

¹¹ Morda nam preveč časa jemlje razvedrilo oziroma druge dejavnosti, ki niso nujne za naše duhovno zdravje. Če imamo ta problem, se moramo preiskati in pri porabljanju časa ‚ne biti več nespametni‘. (Efežanom 5:17) Prizadevati bi si morali, da ‚odkupimo čas‘ od manj pomembnih reči, da bi tako lahko več časa namenili osebnemu preučevanju Biblije, pripravi na shode in kraljestveni službi. (Efežanom 5:16, NW) Res da to ni vedno lahko in od nas terja samodisciplino. Vendar kateri mislijo na to že v mladosti, si ustvarijo dober temelj za napredek v prihodnosti. Pavel je svojemu mlajšemu tovarišu Timoteju pisal: »Za te stvari se trudi, [svetuje Pavel Timoteju] ves bodi v tem! Tako bodo vsi opazili tvoj napredek.« (1. Timoteju 4:⁠15, EI)

Zgledi iz Božje Besede

12. Kakšen izjemen zgled je dala Samuelova družina?

¹² Razmislimo o dobrem zgledu Samuelove družine, ki se je redno udeleževala zborov s sočastilci, ko je bil Božji shodni šator v Silu. Ta vsakoletna praznovanja so bila obvezna le za moške. Toda Samuelov oče Elkana je s sabo vzel vso družino, ko je »hodil vsako leto gori iz mesta svojega, da bi molil in daroval GOSPODU nad vojskami v Silu«. (1. Samuelova 1:3–5) Samuel je bil doma v Ramataim-zofimu, ki je verjetno ležal nekje blizu morja pri današnjem Rentisu, ob vznožju »Efraimskega gorovja«. (1. Samuelova 1:1) Tako je bilo v Silo treba potovati kakih 30 kilometrov daleč, kar je bilo v tisti dneh precej naporno. Toda prav to je Elkanova družina zvestovdano delala ‚vsako leto, kadarkoli [so] šli v hišo GOSPODOVO‘. (1. Samuelova 1:⁠7)

13. Kakšen zgled so nam dali zvesti Judje iz časa, ko je bil Jezus na zemlji?

¹³ Tudi Jezus je odraščal v veliki družini. Z družino je vsako leto potoval kakih 100 kilometrov daleč iz Nazareta na jug v Jeruzalem na praznovanje pashe. Poznani sta dve poti, po katerih bi lahko potovali. Če so ubrali krajšo, so se najprej spustili v megidsko dolino nato pa se vzpeli na višino kakih 600 metrov na področje Samarije ter nadaljevali pot do Jeruzalema. Druga znana pot pa je tista, po kateri je šel Jezus, ko je leta 33 n. š. zadnjič potoval v Jeruzalem. Šel je po Jordanovi dolini, ki leži pod morsko gladino, vse do ‚Judejske pokrajine za Jordanom‘. (Marko 10:1) Od tu pa je še kakih 30 kilometrov ‚poti v Jeruzalem‘, na kateri se je treba vzpeti za dobrih 1100 metrov. (Marko 10:32) Veliko število zvestih je redno prepotovalo to težavno pot iz Galileje v Jeruzalem, da bi se udeležili praznovanja. (Lukež 2:44) Kako dober zgled za današnje Jehovove služabnike iz bogatejših dežel, ki lahko s sodobnimi prevoznimi sredstvi povečini sorazmerno lahko pridejo na krščanske shode!

14., 15. a) Kakšen zgled nam je dala Ana? b) Kaj se lahko naučimo iz dobrega stališča nekaterih novih obiskovalcev shodov?

¹⁴ Nadaljnji zgled je tudi 84-letna vdova, Ana. Biblija zanjo pravi, da »ni odhajala od templja«. (Lukež 2:37) Poleg tega se je Ana tudi ljubeče zanimala za druge. Se spomnite, kaj je storila, ko je videla dojenčka Jezusa in zvedela, da je on obljubljeni Mesija? Zahvalila se je Bogu in »govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema«. (Lukež 2:38) Kako odlično stališče, za zgled današnjim kristjanom!

¹⁵ Da, navzočnost in sodelovanje na shodih bi nam morala biti v takšno veselje, da tako kot Ana na njih nikoli ne bi manjkali. Mnogi novi čisto spontano čutijo tako. Ker so prišli iz teme v Božjo čudovito svetlobo, se želijo naučiti vse, kar se lahko, in mnogi so zelo navdušeni nad krščanskimi shodi. Po drugi strani pa se morajo tisti, ki so dlje v resnici, paziti, da ne bi ‚opustili prve ljubezni svoje‘. (Razodetje 2:4) Včasih morda kdo zaradi večjih zdravstvenih težav ali česa drugega, na kar se ne da vplivati, res ne more na shod. Toda nikoli ne dovolimo, da bi bili nepripravljeni, pasivni ali neredni na shodih zaradi pridobitniških želja, sprostitve ali nezanimanja. (Lukež 8:⁠14)

Najboljši zgled

16., 17. a) Kako je Jezus gledal na duhovne zbore? b) Katero dobro navado naj bi se trudili posnemati vsi kristjani?

¹⁶ Jezus nam je v cenjenju duhovnih zborov dal res izreden zgled. Že ko je bil star 12 let je dokazal, da mu je Božja hiša v Jeruzalemu pri srcu. Takrat sta ga starša zgubila spred oči, a ko sta ga nazadnje končno našla v templju, se je tam z učeniki pogovarjal o Božji Besedi. Na njuno skrb se je Jezus spoštljivo odzval z vprašanjem: »Nista li vedela, da moram biti [v hiši, NW] v tem, kar je Očeta mojega?« (Lukež 2:49) Mladi Jezus se je nato poslušno vrnil s starši v Nazaret, kjer je še vedno rad obiskoval shode za čaščenje v sinagogi, saj je bil na njih reden. Zato lahko Biblija zanj, že potem ko je začel svojo strežbo, poroča: »Pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere.« Potem ko je prebral in pojasnil Izaija 61:1, 2, so se navzoči začeli ‚čuditi besedam milosti, ki so prihajale iz ust njegovih‘. (Lukež 4:16, 22)

¹⁷ Po enakem vzorcu so tudi današnji krščanski shodi. Shod se začne s hvalnico in molitvijo, nato pa se berejo in pojasnjujejo odlomki iz Biblije (ali pa odlomki, citirani v biblijskih učilih). Pravi kristjani morajo posnemati Jezusa Kristusa v tej njegovi dobri navadi. Kolikor jim je to le mogoče, jim je v veselje, da so lahko redni na krščanskih shodih in zborih.

Sodobni zgledi

18., 19. Kakšen odličen zgled dajejo bratje in sestre iz revnejših dežel glede shodov, zborov in zborovanj?

¹⁸ V revnejših delih zemlje mnogi naši bratje in sestre dajejo res odličen zgled v cenjenju krščanskih zborov. V Mozambiku je območni nadzornik Orlando z ženo Amélio v 45 urah prehodil kakih 90 kilometrov čez visoko goro, da je prišel na zbor, na katerega je bil dodeljen kot nadzornik. Nato je moral isto pot opraviti še nazaj, da je prišel na naslednji zbor. Toda Orlando je skromno poročal: »Zdelo se nama je malenkost v primerjavi s tistim, kar so morali prepotovati bratje iz bawaške občine. Da so bili navzoči na zboru, so morali tja in nazaj peš prepotovati 400 kilometrov, za kar so porabili šest dni, in med njimi je bil brat, star 60 let!«

¹⁹ Kako pa je s cenjenjem tedenskih občinskih shodov? Kašvašva Njamba je slabotna sestra sedemdesetih let. Živi v Namibiji, v Kaisososiji, vasici, ki je približno 5 kilometrov oddaljena od Runduja, kjer je kraljestvena dvorana. Da je na shodu, mora torej skupaj prehoditi kakih deset kilometrov skozi goščavo. Druge so na tej poti že oropali, toda Kašvašva še kar hodi. In veliko shodov je v jezikih, ki jih sploh ne razume. Ima potem sploh kaj od shodov? »Spremljam svetopisemske stavke,« pravi Kašvašva, »in tako skušam ugotoviti, o čem teče beseda.« Toda je nepismena. Kako lahko potem spremlja svetopisemske stavke? »Poslušam in čakam na svetopisemske stavke, ki jih znam na pamet,« odgovarja. In z leti si je zapomnila že kar nekaj stavkov. Da bi še laže uporabljala Biblijo, obiskuje tečaje za opismenjevanje, ki jih organizira občina. »Rada sem na shodih,« pravi. »Na njih se vedno kaj novega naučim. Rada sem z brati in sestrami. Čeprav se ne znam z vsemi pogovarjati, pa me pridejo vselej pozdravit. In najpomembnejše je to, da vem, da z obiskovanjem shodov razveseljujem Jehovovo srce.«

20. Zakaj ne smemo opuščati krščanskih zborov?

²⁰ Pohvalno je, da milijone Jehovovih častilcev po vsej zemlji enako kot Kašvašva ceni krščanske shode in zbore. Zdaj ko gre Satanov svet k svojemu koncu, si res ne moremo privoščiti, da bi opuščali skupne zbore. Bodimo raje duhovno budni in kar najbolj cenimo shode, zbore in zborovanja. S tem ne bomo le razveseljevali Jehovovega srca, temveč bomo tudi sami obogateni z božjim poukom, ki vodi v večno življenje. (Pregovori 27:11; Izaija 48:17, 18; Marko 13:35–37)

Vprašanja za ponovitev

◻ Zakaj je prednost obiskovati krščanske zbore?

◻ Kako lahko vsi navzoči prispevajo k temu, da je shod spodbuden?

◻ Kakšen izjemen zgled je dal Jezus Kristus?

◻ Česa se lahko naučimo od bratov iz revnejših dežel?

[Okvir na strani 17]

Cenijo tedenske shode

Milijoni živijo v mestih, ki jih pestita revščina in kriminal. Med temi milijoni živijo tudi pravi kristjani in pohvalno je, da ti kljub takšnim okoliščinam cenijo krščanske shode. Starešina, ki služi v eni od sowetskih občin v Gautengu v Južnoafriški republiki, poroča: »V neki občini s 60 Pričami in nekrščenimi oznanjevalci jih na shode pride od 70 do 80, včasih tudi več. Bratom in sestram sicer ni treba na shode hoditi kam daleč, toda razmere v tem delu Soweta še zdaleč niso prijetne. Nekega brata je nekdo zabodel v hrbet, ko je nekoč šel peš na shod. Najmanj dve sestri so zgrabili in ju hoteli oropati. Toda bratov to ne odvrne od obiskovanja. Ob nedeljah, potem ko shod sklenemo z molitvijo, imamo še kratko vajo za pesmi. Kakih 95 odstotkov navzočih vedno ostane in poje pesmi, ki se bodo pele na shodih v naslednjem tednu. Tako se tudi novi lahko naučijo pesmi in pojejo skupaj z nami.«

Tisti, ki živijo na podeželju, pa imajo druge ovire. Prepotovati morajo denimo velike razdalje, da so trikrat na teden navzoči na shodih. Zakonca, še interesenta, ki živita 15 kilometrov daleč stran od kraljestvene dvorane, ki je v Lobatsu (Bocvana), sta bila zadnje leto redno na shodih skupaj z otrokoma. Mož vzdržuje družino s popravljanjem čevljev. Žena pa k družinskemu proračunu prispeva še s prodajo drobnih izdelkov, da lahko imajo za pot na shode.

Ko so nedolgo tega nekega poletnega večera šli s shoda, na katerem je bil tudi okrajni nadzornik, so ob 21. uri stali na avtobusni postaji, ne vedoč, kaj naj storijo. Ker je bilo slabo vreme, so namreč avtobusi že nehali voziti. Toda ob njih je ustavil policist s kombijem in jih vprašal, kaj delajo. Ko je izvedel za njihovo stisko, so se mu zasmilili in sam jih je odpeljal domov, 15 kilometrov daleč. Žena, ki je že nekrščena oznanjevalka, je možu potem rekla: »Vidiš, če damo shode na prvo mesto, Jehova vedno nekako poskrbi.« Zdaj je tudi mož izrazil željo, da bi bil oznanjevalec dobre novice.

[Slika na strani 18]

Priče, kot so denimo tudi tile v Romuniji, so odličen zgled v cenjenju krščanskih zborov