Ali ste vedeli?

Zakaj so bili Judje tako zelo razseljeni v Jezusovem času?

Ko je Jezus skupini ljudi, ki ga je poslušala, dejal, da oni ne morejo priti tja, kamor gre, so se Judje spraševali med seboj: »Kam namerava iti [. . .]? Mar namerava iti k Judom, ki so razkropljeni med Grki?« (Janez 7:32–36) Ni minilo dolgo, ko so krščanski misijonarji oznanjevali dobro novico Judom, razkropljenim po vsem Sredozemlju. (Apostolska dela 2:5–11; 9:2; 13:5, 13, 14; 14:1; 16:1–3; 17:1; 18:12, 19; 28:16, 17)

Do judovske diáspore oziroma razkropljenosti Judov je prišlo zato, ker so bili Judje pregnani iz svoje domovine – prvi so jih pregnali Asirci leta 740 pr. n. št., nato pa še Babilonci leta 607 pr. n. št. Samo ostanek oziroma manjša skupina pregnancev se je vrnila v Izrael. (Izaija 10:21, 22) Drugi so ostali razseljeni.

Zato je bilo v petem stoletju pr. n. št. mogoče najti judovske skupnosti v 127 pokrajinah perzijskega imperija. (Estera 1:1; 3:8) Ker so si Judje prizadevali druge spreobrniti k judaizmu, je čez čas veliko ljudi vedelo vsaj nekaj o Jehovu in o Postavi, ki jo je dal Judom. (Matej 23:15) Na praznovanje binkošti leta 33 n. št. so prišli v Jeruzalem Judje iz številnih dežel in takrat so izvedeli za dobro novico o Jezusu. Zato je razkropljenost Judov po rimskem imperiju prispevala k hitremu širjenju krščanstva.

Koliko zlata je imel kralj Salomon?

Sveto pismo pravi, da je tirski kralj Hiram poslal Salomonu štiri tone zlata, kraljica iz Sabe mu je tudi dala približno toliko zlata, medtem ko je Salomonovo ladjevje pripeljalo več kot 15 ton zlata iz Ofirja. »Teža zlata [. . .], ki se je prinašalo Salomonu na leto,« je bila, kot piše v poročilu, »šeststo šestdeset in šest talentov«, kar znese več kot 22 ton. (1. kraljev 9:14, 28; 10:10, 14) Ali je temu poročilu mogoče verjeti? Kako veliko zalogo zlata so imeli kralji v davnini?

Staroveški napis, ki je v očeh strokovnjakov verodostojen, pripoveduje o tem, da je egiptovski faraon Tutmozis III. (drugo tisočletje pr. n. št.) prinesel približno 13,5 tone zlata v tempelj Amona-Reja v Karnaku. V osmem stoletju pr. n. št. je asirski kralj Tiglat Pileser III. dobil več kot 4 tone zlata kot tribut od Tira. Sargon II. je enako količino zlata daroval babilonskim bogovom. Makedonski kralj Filip II. (359–336 pr. n. št.) je menda iz rudnikov na območju Pangaja v Trakiji vsako leto pridobil več kot 25 ton zlata.

Filipov sin Aleksander Veliki (336–323 pr. n. št.) je, ko je osvojil perzijsko mesto Suza, menda odnesel iz njega okoli 1070 ton zlata in več kot 6000 ton iz celotne Perzije. Torej ko primerjamo biblijsko poročilo o tem, koliko zlata je imel kralj Salomon, in ta poročila, vidimo, da ne gre za pretiravanje.