Iščimo Jehova s pripravljenim srcem
IZRAELSKI duhovnik Ezra je bil izjemen raziskovalec, izvedenec, prepisovalec in učitelj postave. Današnjim kristjanom je tudi lep zgled služenja iz vse duše. Kako pa? Tako, da je bil vedno bogovdan, tudi ko je živel v Babilonu, mestu, ki je bilo polno lažnih bogov in demonskega čaščenja.
Ezra ni postal bogovdan kar po naključju. Moral se je truditi. In to je res, saj nam sam pove, da »je pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV [Jehovov, NW] in ga izpolnjeval«. (Ezra 7:10, poudarili mi.)
Tako kot Ezra tudi današnje Jehovovo ljudstvo želi narediti vse, kar Jehova od njega pričakuje, medtem ko živi v svetu, ki sovraži pravo čaščenje. Zato preglejmo, kako lahko tudi mi pripravimo svoje srce, namreč notranjega človeka, skupaj z mislimi, držo, željami in vzgibi, ‚da bi preiskovali zakon GOSPODOV [Jehovov, NW] in ga izpolnjevali‘.
Pripraviti naše srce
»Pripraviti« pomeni »vnaprej narediti za kak namen: usposobiti za posebno uporabo oziroma nagnjenost«. Če ste si pridobili točno spoznanje o Božji Besedi in ste svoje življenje posvetili Jehovu, potem se je vaše srce vsekakor izkazalo kot pripravljeno ter se ga lahko primerja z »dobro zemljo«, o kateri je Jezus govoril v svoji priliki o sejalcu. (Matevž 13:18–23)
Vseeno pa moramo biti na naše srce nenehno pozorni in ga čistiti. Zakaj? Iz dveh razlogov. Prvič, ker lahko škodljive težnje, kakor denimo plevel v vrtu, z lahkoto poženejo korenine, še posebej v teh »zadnjih dneh«, ko je ‚zrak‘ Satanove stvarnosti napolnjen s škodljivimi semeni mesenega razmišljanja, kot še nikoli prej. (2. Timoteju 3:1–5; Efežanom 2:2) Drugi razlog pa zadeva samo zemljo. Če se je ne obdeluje, se kmalu izsuši, otrdi in postane nerodovitna. Ali pa morda preveč ljudi brezskrbno hodi po vrtu in zemljo teptajo v trdo gmoto. S figurativno zemljo, namreč z našim srcem, je podobno. Postane lahko nerodovitno, če ga zanemarjamo oziroma nam ga teptajo ljudje, ki jih sploh ne zanima naše duhovno dobro.
Kako pomembno je torej, da vsi upoštevamo biblijski opomin: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23)
Dejavniki, ki obogatijo »zemljo«, naše srce
Razmislimo o nekaterih dejavnikih oziroma lastnostih, ki bodo obogatili »zemljo«, namreč naše srce, da bo le to zdravo rastlo. Seveda je veliko reči, ki bodo izboljšale naše srce, toda tukaj jih bomo pregledali le šest: prepoznavanje naših duhovnih potreb, ponižnost, poštenost, pobožen strah, vera in ljubezen.
»Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb,« je rekel Jezus. (Matevž 5:3, NW) Tako kot nas telesna lakota spomni, da moramo jesti, nam to, da se zavedamo svojih duhovnih potreb, nenehno vzbuja tek za duhovno hrano. Ljudje že po naravi hrepenimo po takšni hrani, ker našemu življenju daje smoter in namen. Pritiski Satanove stvarnosti oziroma skrajna lenost, ko naj bi preučevali, lahko povzročijo, da se te potrebe ne zavedamo več tako močno. Vendar pa je Jezus rekel: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Matevž 4:4)
Redni, uravnovešeni in zdravi obroki dobesedne hrane prispevajo k telesnemu zdravju in telo spodbujajo, da ob času naslednjega obroka vzbudi tek. Isto velja za duhovno prehranjevanje. Morda se nimate za knjižnega molja, toda če vam postane navada, da dnevno berete Božjo Besedo in redno preučujete na njej temelječe publikacije, boste ugotovili, da se vam tek veča. Pravzaprav se boste vnaprej veselili časa, ki ste si ga namenili za preučevanje Biblije. Zato se ne predajte zlahka; prizadevajte si pridobiti zdrav duhovni tek.
Ponižnost omehča srce
Ponižnost je pomemben dejavnik, da bi bilo naše srce pripravljeno, saj nas dela učljive in nam pomaga voljneje sprejeti ljubeč nasvet in opomin. Razmislimo o dobrem zgledu kralja Josija. Med njegovim vladanjem so našli listino z Božjo postavo, dano po Mojzesu. Ko je Josija slišal besede postave in spoznal, kako zelo so njegovi praočetje zašli od čistega čaščenja, je raztrgal svoja oblačila in jokal pred Jehovom. Zakaj je Božja Beseda tako zelo ganila kraljevo srce? Poročilo pravi, da je bilo njegovo srce ‚omehčano‘, tako da se je ponižal, ko je slišal Jehovove besede. Jehova je opazil Josijevo ponižno, sprejemljivo srce in ga je temu primerno blagoslovil. (2. kraljev 22:11, 18–20)
Zaradi ponižnosti so Jezusovi ‚neučeni in preprosti‘ učenci doumeli duhovne resnice in po njih tudi živeli, tisti pa, ki so bili ‚modri in razumni‘, ampak samo »po mesu«, jih niso razumeli. (Dejanja 4:13; Lukež 10:21; 1. Korinčanom 1:26) Slednji niso bili pripravljeni sprejeti Jehovove besede, ker je bilo njihovo srce otrdelo zaradi ponosa. Ali je potem sploh kaj čudno, da Jehova sovraži ponos? (Pregovori 8:13; Daniel 5:20)
Poštenost in pobožen strah
Prerok Jeremija je zapisal, da ‚je srce nad vse varljivo in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?‘. (Jeremija 17:9) Ta varljivost se kaže različno, kot na primer, kadar se opravičujemo, če naredimo kaj narobe. Pa tudi takrat, kadar opravičujemo resne osebnostne napake. Vendar nam bo poštenost pomagala premagati varljivo srce, tako da se bomo spoprijeli z resnico o sebi, da bi se lahko popravili. Psalmist je pokazal takšno poštenost, ko je molil: »Izkušaj me, GOSPOD, in preišči me, z ognjem preizkusi obisti moje in srce moje.« Očitno je psalmist pripravil svoje srce, da je sprejelo Jehovovo čiščenje in preizkušanje, čeprav je to morda pomenilo, da je moral priznati obstoj slabih osebnostnih potez, da bi jih lahko premagal. (Psalm 17:3; 26:2)
Pobožen strah, k čemur spada tudi to, da ‚sovražimo hudo‘, zelo pomaga pri tem očiščevalnem procesu. (Pregovori 8:13) Čeprav človek, ki se zares boji Jehova, ceni Njegovo srčno dobrotljivost in dobroto, pa se tudi vedno zaveda, da ima Jehova moč izvršiti tudi smrtno kazen nad tistimi, ki ga ne ubogajo. Jehova je odkril, da ga bodo tisti, ki se ga bojijo, tudi ubogali, ko je o Izraelcih rekel: »O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!« (5. Mojzesova 5:29)
Očitno je torej, da namen pobožnega strahu ni podrejanje iz strahu, ampak da nas spodbuja k poslušnosti našemu ljubečemu Očetu, za katerega vemo, da nam iz srca želi najboljše. Takšen pobožen strah pravzaprav dviguje našega duha in nas navdaja z radostjo, kar je v obilju dokazal sam Jezus Kristus. (Izaija 11:3; Lukež 12:5)
Pripravljeno srce je bogato v veri
Srce, ki je močno v veri, ve, da je vse, kar Jehova po svoji Besedi zahteva ali ukaže, vedno pravilno in za nas najboljše. (Izaija 48:17, 18) Človek s takšnim srcem postane zelo zadovoljen, ker udejanja opozorilo iz Pregovorov 3:5, 6, kjer piše: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Srce, ki mu manjka vere, ne mara zaupati Jehovu, še posebej če k temu spadajo žrtve, kot je denimo poenostavitev življenja, da bi se lahko človek osredinil na delo v prid Kraljestva. (Matevž 6:33) Jehova na maloverno srce upravičeno gleda kot na ‚hudobno‘. (Hebrejcem 3:12)
Naša vera v Jehova se kaže na mnogih področjih, tudi pri rečeh, ki jih počnemo znotraj našega doma. Vzemimo denimo načelo iz Lista Galatom 6:7: »Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.« Naša vera se bo glede na to načelo pokazala v tem, kakšne filme gledamo, kakšne knjige beremo, koliko preučujemo Biblijo in v naših molitvah. Da, močna vera, ki nas vzgibava k sejanju »v duha«, je bistvena pri tem, da bi bilo naše srce pripravljeno sprejeti Jehovovo Besedo in jo tudi ubogati. (Galatom 6:8, SSP)
Ljubezen – največja lastnost
Ljubezen je tista, ki bolj kot vse druge lastnosti, zares povzroča, da je zemlja, namreč naše srce, dovzetna za Jehovovo Besedo. Ko jo je apostol Pavel primerjal z vero in upanjem, jo je opisal kot ‚največjo od teh‘ lastnosti. (1. Korinčanom 13:13) Srcu, polnem ljubezni do Boga, je v veliko zadovoljstvo, da ga lahko posluša; prav gotovo se ne razburja zaradi Božjih zahtev. Apostol Janez je rekel: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« (1. Janezov 5:3) Podobno je rekel tudi Jezus: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil.« (Janez 14:23) Bodite pozorni na to, da je takšna ljubezen vzajemna. Da, Jehova močno ljubi tiste, ki se mu bližajo v ljubezni.
Jehova ve, da smo nepopolni in redno grešimo proti njemu. Vendar zaradi tega ne ostaja daleč od nas. Jehova pri svojih služabnikih išče ‚nerazdeljeno srce‘, srce, ki nas vzgibava, da mu služimo voljno »z radovoljnim duhom«. (1. letopisov 28:9) Seveda Jehova ve, da nam je treba časa in truda, da bi v našem srcu negovali dobre lastnosti in tako rojevali sadove duha. (Galatom 5:22, 23) Zato je z nami potrpežljiv, »kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah«. (Psalm 103:14) Jezus je kazal isto držo in ni nikoli strogo grajal svojih učencev zaradi njihovih napak, ampak jim je potrpežljivo pomagal in jih spodbujal. Ali vas takšna ljubezen, usmiljenje ter potrpežljivost Jehova in Jezusa ne spodbujajo, da ju vedno bolj ljubite? (Lukež 7:47; 2. Petrov 3:9)
Če se morate včasih bojevati, da bi izpulili globoko ukoreninjene, plevelu podobne navade, oziroma odstranili močne, trdovratne osebnostne poteze, ne postanite pobiti oziroma malodušni. Raje se še naprej trudite izboljševati, medtem ko ‚vztrajate v molitvi‘, k čemur spada tudi to, da pogosto rotite Jehova za njegov duh. (Rimljanom 12:12, SSP) Z njegovo voljno pomočjo vam bo uspelo, tako kot je Ezru, da bi imeli srce povsem pripravljeno ‚da bi preiskovali zakon GOSPODOV [Jehovov, NW] in ga izpolnjevali‘.
[Slika na strani 31]
Ezra je bil bogovdan tudi v Babilonu
[Navedba vira slike na strani 29]
Garo Nalbandian