Vprašanja bralcev
◼ Ali je imela mlada Židinja Estera nemoralne spolne odnose s perzijskim kraljem, da bi pridobila njegovo naklonjenost in tako dosegla prednosti?
Nekateri morda na osnovi posvetnih zapisov tako sklepajo, vendar zanesljivo biblijsko poročilo tej domnevi nasprotuje.
Po poročilu židovskega zgodovinarja Flavija Jožefa perzijska kraljica Vasti ni hotela priti pred Ahasverja, ko jo je dal poklicati. Nato je kralj, očitno Kserks I. iz 5. stoletja pred našim štetjem, zavrgel Vasti in privolil v obsežno iskanje nove kraljice po vsem imperiju. Zbrali so lepe mlade device in jim dali vse, kar so potrebovale za dolgotrajno lepotilno nego.
”Potem, ko je [kraljev evnuh] menil, da so device zadovoljivo negovane . . . in primerne za kraljevo posteljo, je vsak dan poslal eno, da je legla s kraljem. Ta jo je zatem, ko je imel z njo odnos, poslal nazaj k evnuhu. Ko pa je prišla h kralju Estera, mu je ugajala in jo je potem, ko se je vanjo zaljubil, vzel za svojo zakonito ženo in se z njo poročil.“ [Jewish Antiquities, Židovske starožitnosti, XI. knjiga, str. 184–202, prevod Ralpha Marcusa, (ali 11. knjiga, 6. pogl., 1. in 2. ostavek v prevodu Williama Whistona).]
To posvetno poročilo bi lahko koga navedlo na misel, da so imele device s kraljem nemoralne odnose. V Esterinem primeru pa, da je bila edina razlika v tem, da je njena nemorala vodila do poroke in je tako postala kraljica. Vendar nam Biblija daje bolj točne in zadovoljive podatke.
Potem, ko opiše lepotilno nego, Biblija poroča: ”Tedaj je šla [vsaka] deklica h kralju . . . Zvečer je šla in zjutraj se je vrnila v drugo žensko hišo pod roko Saasgaza, kraljevega komornika, ki je varoval priležnice; ni prišla več h kralju, razen če si jo je kralj priljubil in je bila poklicana po imenu.“ (Estera 2:13, 14)
Sveto pismo pove, da je Estera bila ’vzeta v žensko hišo‘ zaradi predpisane dolgotrajne lepotilne nege: ”Estera je bila torej vzeta h kralju Ahasveru, v njegovo hišo kraljevo . . . Kralj je ljubil Estero mimo vseh žen, in pridobila si je naklonjenost in milost v očeh njegovih bolj nego vse device, tako, da ji je posadil kraljičino krono na glavo in jo storil za kraljico namesto Vaste.“ (Estera 2:8, 9, 16, 17)
Ali si opazil, kaj pravi biblijsko poročilo o tem, kam so odpeljali ženske potem, ko so preživele noč s kraljem? ’V drugo žensko hišo pod nadzorstvom kraljevega komornika, varuha priležnic.‘ Torej so postale priležnice. Pisec biblijske knjige o Esteri, Mardohej, je bil Hebrejec. Med njegovim ljudstvom je imela priležnica v tistem času družbeni položaj druge žene. Božji zakon je dovoljeval, da si je Izraelec lahko vzel tuje dekle, ki je bila zajeta v vojni. Lahko je postala njegova priležnica ali druga žena s pravicami in zakonsko zaščito. (5. Mojzesova 21:10-17; primerjaj 2. Mojzesova 21:7-11.) Otroci, ki jih je rodila, so bili zakonski in so lahko dobili dediščino. Jakobovi dvanajsteri sinovi, predniki dvanajsterih Izraelovih sinov, so bili potomci njegovih žena in zakonskih priležnic. (1. Mojzesova 30:3-13)
Po običaju so mladenke potem, ko so bile s perzijskim kraljem, odšle v hišo priležnic. To kaže, da so postale njegove druge žene.
Kaj pa Estera? Biblija ne poroča, da je spala s kraljem in si tako pridobila njegovo naklonjenost. Ne piše, da bi jo odvedli v hišo priležnic, ampak preprosto: ”Estera je bila torej vzeta h kralju Ahasveru, v njegovo hišo kraljevo. . . . Kralj je ljubil Estero mimo vseh žen.“ Spomni se, da je pred tem, ne da bi s spolnostjo omadeževala svojo krepostnost in devištvo, pridobila ’milost Hegaja, varuha žen‘. In še: ”Estera si je pridobila milost v očeh vseh, ki so jo gledali.“ (Estera 2:8, 9, 15-17) Estera je očitno naredila vtis na kralja in pridobila njegovo spoštovanje, enako kot je pridobila spoštovanje drugih.
Kako hvaležni smo lahko za dejstva in vpogled, ki nam ga daje Biblija! Tako smo lahko prepričani, da je Estera ravnala resnično krepostno in v soglasju z božanskimi merili, čeprav smo od dogodkov oddaljeni tisočletja.