Jobova nagrada — vir upanja
»GOSPOD je blagoslovil poslednje življenje Jobovo bolj nego prejšnje« (JOB 42:12).
1. Kaj dela Jehova za svoje ljudstvo, celo ko jih preizkušnje močno oslabijo?
JEHOVA je »plačevalec tistim, ki ga iščejo« (Hebrejcem 11:6). Svoje predano ljudstvo tudi spodbuja, naj pogumno pričuje, četudi bi zaradi preizkušenj oslabelo do smrti (Job 26:5; Razodetje 11:3, 7, 11). Nekaj takega se je zgodilo trpečemu Jobu. Čeprav mu strupeni jeziki lažnih tolažnikov niso prizanesli, pa ni utihnil, ker bi se bal ljudi. Nasprotno, smelo je pričeval.
2. Kakšne pridejo Jehovove priče iz preizkušenj, čeprav trpijo preganjanja in težave?
2 Mnoge sodobne Jehovove priče trpijo tolikšno preganjanje in stiske, da so se približali smrti (2. Korinčanom 11:23). Toda kakor Job tudi oni kažejo ljubezen do Boga in se držijo pravičnosti (Ezekiel 14:14, 20). Te preizkušnje so jih tudi naredile odločne, da ugodijo Jehovu, jih okrepile za pogumno pričevanje in jih napolnile s pristnim upanjem.
Job pogumno pričuje
3. Kakšno pričevanje je dal Job v svojem zadnjem govoru?
3 Job je v svojem končnem govoru pričeval celo več kakor pred tem. Svoje lažne tolažnike je povsem utišal. Z jedko zajedljivostjo je dejal: »Kako lepo si podprl šibkega« (Job 26:2). Job je povzdigoval Jehova, čigar moč obeša našo zemeljsko oblo v vesolju na ničemer in drži nad zemljo oblake, polne vode (Job 26:7-9). Vseeno pa je Job rekel, da so takšna čuda ,le majhen obris dejanja Njegovega‘ (Job 26:14).
4. Kaj je o značajnosti rekel Job in zakaj se je lahko o sebi tako izrazil?
4 Job je prepričan v svojo nedolžnost izjavil: »Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje« (Job 27:5). V nasprotju z lažnimi obtožbami, ki so letele nanj, ni storil nič takega, zaradi česar bi zaslužil to, kar ga je doletelo. Job je vedel, da Jehova ne sliši molitev odpadnikov, da pa nagrajuje ljudi, ki so značajni. To nas prav gotovo spomni na skorajšnjo harmagedonsko neurje, ki bo pomedlo s hudobnimi na njihovih vplivnih položajih in ne bodo utekli Božji neprizanesljivi roki. Do tedaj pa bo Jehovovo ljudstvo hodilo v svoji brezgrajnosti. (Job 27:11-23)
5. Kako je Job opredelil pravo modrost?
5 Predstavljajte si pretkano trojko, ki posluša Joba, ko pravi, da je človek svoje veščine uporabil za to, da bi našel zlato, srebro ter druge zaklade na zemlji in v morju. Toda Job pravi dalje: »Pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere« (Job 28:18). Jobovi lažni tolažniki niso mogli kupiti prave modrosti. Njen vir je Stvarnik vetra, dežja, bliska in groma. Zares, spoštljiv »strah Gospodov [Jehovov, NW] je modrost, in ogibati se hudega je razumnost« (Job 28:28).
6. Zakaj je Job govoril o svojem preteklem življenju?
6 Job kljub trpljenju ni prenehal služiti Jehovu. Ni se odvrnil od Najvišjega; nasprotno, ta človek značaja je koprnel za svojim prejšnjim ,prijateljstvom Božjim‘ (Job 29:4). Job se s pripovedovanjem o tem, kako je ,otel ubožca, se oblačil v pravičnost in bil oče potrebnim,‘ ni hvalisal (Job 29:12-16). Ne, navajal je dejstva iz svojega življenja kot zvestega Jehovovega služabnika. Ali bi tudi vi lahko o sebi tako govorili? Seveda je Job tudi razkrival lažnivost obtožb teh treh svetohlinskih sleparjev.
7. Kakšna oseba je bil Job?
7 Jobu so se smejali mlajši od njega, ,katerih očetov ni maral pridružiti psom črede svoje‘. Sovražili so ga in pljuvali nanj. Čeprav je Job tako zelo trpel, se zanj ni našla prijazna beseda. (Job 30:1, 10, 30) Ker je bil docela predan Jehovu, je imel čisto vest in je zato lahko rekel: »Naj me pretehta na tehtnici pravičnosti, in spozna Bog brezmadežnost mojo!« (Job 31:6). Job ni bil prešuštnik ali spletkar in ni zatajil, ko je bila drugim potrebna pomoč. Čeprav je bil premožen, ni nikoli zaupal v gmotno bogastvo. Še več, Job tudi ni malikoval, tako da bi častil nežive stvari, kot je mesec. (Job 31:26-28) Zaupal je v Boga in tako dal dober zgled v značajnosti. Kljub vsemu svojemu trpljenju in kljub navzočnosti lažnih tolažnikov se je Job mojstrsko branil in sijajno pričeval. Ko so se njegove besede bližale koncu, je na Boga gledal kot na svojega Sodnika in Plačevalca. (Job 31:35-40)
Govori Elihu
8. Kdo je bil Elihu ter kako je pokazal spoštovanje in pogum?
8 V bližini je bil mladi Elihu, potomec Nahorjevega sina Buza in daljni sorodnik Jehovovega prijatelja Abrahama (Izaija 41:8). Elihu je s tem, ko je poslušal obe strani v razgovoru, pokazal spoštovanje do starejših mož. Toda, o zadevah, o katerih so se motili, je pogumno spregovoril. Na primer, vnela se mu je jeza, ker je Job »sebe bolj opravičeval nego Boga«. Še zlasti pa se je srdil nad lažnimi tolažniki. Njihove izjave so navidez veličale Boga, v resnici pa so ga sramotile, saj so se v sporu postavile na Satanovo stran. Elihu je bil nepristranska priča za Jehova, »poln [. . .] besed« in spodbujen od svetega duha (Job 32:2, 18, 21).
9. Kako je Elihu nakazal iskrico upanja za Joba?
9 Job je bil bolj v skrbeh za lastno kakor pa za Božje opravičenje. Pravzaprav se je kosal z Bogom. Ko pa se je Jobova duša približala smrti, se je pokazala iskrica upanja. Kako? S tem, ko je bil Elihu spodbujen, da naklonjenost, ki jo je imel Jehova do Joba, izrazi z besedami: »Reši ga, da ne pade v jamo; našel sem zanj odkupnino! Potem bo meso njegovo bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje« (Job 33:24, 25).
10. Do katere mere naj bi bil Job preizkušan, toda v kaj smo lahko prepričani glede na 1. Korinčanom 10:13?
10 Elihu je popravil Joba v besedah, da nič ne koristi živeti z Bogom v prijateljstvu, s tem da se držiš značajnosti. Elihu je dejal: »Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost! Ampak on vrača človeku po njegovem delu.« Job je s poudarjanjem lastne pravičnosti ravnal prenagljeno, to pa zato, ker ni imel ustreznega spoznanja in uvida. Elihu je pristavil: »Naj [se] Job temeljito preskuša zaradi svojih brezbožnih ugovorov.« (Job 34:10, 11, 35, 36, EI) Podobno bosta tudi naša vera in značajnost docela dokazani le, če bomo kakorkoli ,temeljito preskušani‘. Vseeno pa naš ljubeči nebeški Oče ne bo dovolil, da bi bili izkušani več, kakor bi mogli prenesti (1. Korinčanom 10:13).
11. Česa ne bi smeli pozabiti, kadar smo resno preizkušeni?
11 Elihu je v nadaljevanju zopet pokazal, da je Job preveč poudarjal lastno pravičnost. Pozornost bi morala biti usmerjena na našega velikega Stvarnika (Job 35:2, 6, 10). Bog »brezbožnih ne hrani v življenju, trpinom pa pridobiva pravico« (Job 36:6). Nihče ne more Boga zaradi Njegovih poti klicati na odgovornost in reči, da je nepravičen. Prevzvišen je za naše spoznanje, njegova leta pa so nedoumno brezkončna. (Job 36:22-26) Kadar smo resno preizkušeni, ne pozabimo, da je naš večno živi Bog pravičen in nas bo nagradil za naše zvesto delovanje v njegovo hvalo.
12. Kaj Elihujevi sklepni izrazi kažejo o Božji izvršitvi sodbe nad hudobnimi?
12 Ko je Elihu še govoril, se je pripravljalo k nevihti. Ko je bila nevihta že skoraj pred vrati, mu je pričelo srce poskakovati in trepetati. Govoril je o velikih rečeh, ki jih je storil Jehova, in dejal: »Čuj to, Job, stoj in opazuj čudovita dela Boga mogočnega!« Treba je razmišljati o Božjih čudovitih delih in Božjem strah navdajajočem dostojanstvu, tako kakor je to delal Job. »Vsemogočnega ne moremo doseči,« je dejal Elihu. »Prevzvišen je v moči; a v sodbi in v obili pravičnosti nikomur ne dela sile. Zato se ga boje ljudje.« (Job 37:1, 14, 23, 24) Elihujevi sklepni izrazi nas spomnijo, da Bog, kadar hitro izvrši sodbo nad hudobnimi, ne omalovažuje pravice in pravičnosti ter da ohrani tiste, ki se ga kot častilci, polni spoštovanja, boje. Kakšna prednost je biti med takšnimi značajneži, ki Jehova priznavajo kot Vesoljnega suverena! Vztrajajte, kakor je vztrajal Job, in nikoli ne dovolite Hudiču, da bi vas zmamil iz vašega blagoslovljenega mesta med temi srečnimi množicami.
Jehova odgovori Jobu
13., 14. a) O čem je Jehova začel spraševati Joba? b) Kaj se da naučiti iz drugih vprašanj, ki jih je Bog postavil Jobu?
13 Kako osupel je moral biti Job, ko mu je Jehova spregovoril iz viharja! Ta vihar je — v nasprotju z močnim vetrom, s katerim je Satan sesul hišo in ubil Jobove otroke — bil prst Božji. Job je onemel, ko ga je Bog vprašal: »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? [. . .] Kdo je položil njen vogelni kamen, ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali?« (Job 38:4, 6, 7). Jehova je zasipal Joba z vprašanji o morju, njegovem oblačilu iz oblakov, zarji, vratih smrti, svetlobi in temi ter sozvezdjih. Job ni imel kaj reči na vprašanje: »Poznaš li postave neba?« (Job 38:33).
14 Druga vprašanja so pokazala, da je za ribe, ptice, zveri in plazilce poskrbel Bog in to brez kakršnekoli človeške pomoči ali nasveta, še preden je bil ustvarjen človek ter dobil gospostvo nad njimi. Nadaljnja Jehovova vprašanja so navajala stvarjenja, kot so divji bivol, noj in konj. Joba je vprašal: »Zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?« (Job 39:27). Seveda ne! Zamislite si Jobov odziv, ko ga je Bog vprašal: »Pravdal se li bo grajač z Vsemogočnim?« Nič čudnega, da je Job odgovoril: »Glej, premajhen sem, kaj naj odgovorim? Roko denem na usta svoja« (Job 40:2, 4). Ker ima Jehova vedno prav, bi morali ,deti roko na usta svoja‘, če bi nas kdajkoli mikalo, da bi se pritoževali čezenj. Bog je z vprašanji, ki jih je postavljal, poveličeval tudi svojo vzvišenost, dostojanstvo in moč, ki se kažejo v stvarstvu.
Behemot in leviatan
15. Katera žival naj bi po splošnem mnenju bila behemot in katere so nekatere njene značilnosti?
15 Dalje je Jehova omenil behemota, ki naj bi bil po splošnem mnenju povodni konj (Job 40:15-24). Ta rastlinojeda žival, ki ,muli travo‘, zbuja pozornost zaradi svoje izredne velikosti, velike teže in čvrste kože. Vir njegove moči in sile je v njegovih ledjih in podtrebušnih kitah. Kosti njegovih nog so močne kakor »piščali brončene«. V deročih vodah se ne zmede, temveč lagodno plava proti toku.
16. a) Kateremu stvarjenju ustreza opis leviatana in katera so nekatera dejstva, ki veljajo zanj? b) Na kaj glede izpolnjevanja nalog v Jehovovi službi morda kaže behemotova in leviatanova moč?
16 Bog je Joba tudi vprašal: »Moreš li leviatana potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?« Leviatanov opis ustreza krokodilu. (Job 41:1-34) Z nikomer ne bo sklepal zaveze miru in ni ga modrega človeka, tako drznega, da bi dražil tega plazilca. Puščice ga ne poženejo v beg in »svrčeči sulici se smeje«. Besneč leviatan napravlja, da v globočini vre kakor v kotlu vrelega mazila. Jobu je dejstvo, da sta leviatan in behemot veliko močnejša od njega, pomagalo, da se je ponižal. Tudi mi moramo ponižno priznati, da nismo mogočni sami po sebi. Od Boga potrebujemo modrost in moč, da bi se izmaknili krempljem Satana, Kače, in izpolnili naloge v Jehovovi službi (Filipljanom 4:13; Razodetje 12:9).
17. a) Kako je Job ,gledal Boga‘? b) Kaj je bilo dokazano z vprašanji, na katera Job ni vedel odgovora, in kako to lahko pomaga nam?
17 Job je povsem ponižan priznal svoje napačno gledišče in sprevidel, da je govoril brez spoznanja. Vseeno pa je izrazil vero, da bo ,gledal Boga‘ (Job 19:25-27). Kako bi se to moglo zgoditi, saj noben človek ne more videti Jehova in ostati živ (2. Mojzesova 33:20)? To je res, zato pa je Job videl prikaz božanske moči, slišal Božjo besedo in imel odprte oči razumevanja ter tako uvidel resnico o Jehovu. Job je zatorej ,preklical in se kesal v prahu in pepelu‘ (Job 42:1-6). Mnoga vprašanja, na katera ni vedel odgovora, so dokazala Božjo neprekosljivost in pokazala, kako majhen je človek, celo človek, ki je tako predan Jehovu kakor Job. To nam pomaga videti, da nam lastni interesi ne bi smeli biti pomembnejši od posvečevanja Jehovovega imena in opravičevanja njegove vrhovnosti (Matevž 6:9, 10). Naša prva skrb bi morala biti, da ostanemo do Jehova neoporečni in slavimo njegovo ime.
18. Kaj je bilo potrebno storiti Jobovim lažnim tolažnikom?
18 Kaj pa samopravični lažni tolažniki? Jehova bi lahko Elifaza, Bildada in Zofarja ubil, in to povsem upravičeno, saj o njem niso govorili resnice tako kakor Job. »Vzemite sedem juncev in sedem ovnov in pojdite k hlapcu mojemu Jobu,« je dejal Bog, »in darujte žgalno daritev za sebe. Job pa, hlapec moj, naj prosi za vas.« Trojka se je morala ponižati in se podrediti. Neoporečniški Job pa je moral za njih moliti in njegovo molitev je Jehova sprejel (Job 42:7-9). Kaj pa Jobova žena, ki je Joba nagovarjala, naj se odpove Bogu in umre? Videti je, da se je po Božji milosti z njim pobotala.
Obljubljene nagrade nam dajejo upanje
19. Kako je v primeru Joba Jehova pokazal svojo nadmoč nad Hudičem?
19 Kakor hitro se je Job prenehal obremenjevati zaradi svojega trpljenja in ponovno zaživel v Božji službi, je Jehova poskrbel, da so se za njega stvari spremenile. Ko je Job odmolil za trojko, je Bog ,obrnil njegovo ujetništvo‘ in mu ,dvojno pomnožil vse, kar je imel prej‘. Jehova je svojo nadmoč nad Hudičem pokazal s tem, da je odtegnil Satanovo bolezen zadajajočo roko in Joba čudežno ozdravil. Bog je tudi odbil demonske horde in jih zadrževal pred Jobom, ki ga je ponovno ogradil s šotoriščem svojega angela. (Job 42:10; Psalm 34:7)
20. Kako vse je Jehova nagradil in blagoslovil Joba?
20 Prišli so Jobovi bratje, sestre in prejšnji znanci in jedli z njim, sočustvovali z njim in ga tolažili zaradi nesreče, ki jo je Jehova dovolil, da se je zgrnila nadenj. Vsak mu je dal zlatnik in zlat uhan. Jehova je poslednje Jobovo življenje blagoslovil bolj kakor prejšnje, tako da je dobil 14.000 ovac, 6000 velblodov, 1000 jarmov volov in 1000 oslic. Job je dobil tudi sedem sinov in tri hčere — enako število kot pred tem. Njegove hčere — Jemima (Golobica), Kesija (Dišavka) in Keren-Hapuk (Lepotica) — so bile najlepša dekleta v vsej deželi, Job pa jim je dal dediščino sredi njih bratov. (Job 42:11-15) Poleg tega je Job zatem živel še 140 let in videl štiri rodove svojih potomcev. Pripoved sklene: »Job je umrl, star in dni svojih sit« (Job 42:16, 17). Podaljšanje njegovega življenja je bilo čudežno delo Boga Jehova.
21. Kako nam pomaga svetopisemska pripoved o Jobu in kaj bi morali biti odločeni delati?
21 Svetopisemska pripoved o Jobu nam pomaga, da se še bolj zavedamo Satanovih zvijač in da vidimo, kako je vesoljstvena vrhovnost povezana s človeško značajnostjo. Vsi, ki ljubijo Boga, bodo, kakor Job, preizkušeni. Toda kakor je zdržal Job, lahko zdržimo tudi mi. Iz svojih preizkušenj je izplaval z vero in upanjem, nagrada pa je bila velika. Kot Jehovovi služabniki imamo danes resnično vero in upanje. In kako veličastno upanje je pred vsakega od nas postavil Veliki plačevalec! S tem ko bodo maziljenci imeli pred očmi nebeško nagrado, jim bo to pomagalo, da bodo v preostanku svojega življenja na zemlji zvestovdano služili Bogu. Mnogi z zemeljskim upanjem sploh nikoli ne bodo umrli, tisti pa, ki bodo, bodo skupaj z Jobom nagrajeni z vstajenjem v raju na zemlji. S tako pristnim upanjem v srcu in mislih naj vsi, ki ljubijo Boga, dokažejo, da je Satan lažnivec, s tem, da trdno stojijo na Jehovovi strani kot značajni ljudje in neomajno podpirajo Jehovovo vesoljstveno vrhovnost.
Kako bi odgovorili
◻ Katere so nekatere točke, ki je o njih spregovoril Job v svojem zadnjem odgovoru lažnim tolažnikom?
◻ Kako se je Elihu izkazal za nepristranskega Jehovovega pričevalca?
◻ Katera so bila nekatera vprašanja, ki jih je Bog zastavil Jobu, in kakšen je bil njihov učinek?
◻ Kako vam koristi svetopisemska pripoved o Jobu?
[Slika na strani 18]
Jehovova izjava o behemotu in leviatanu je pomagala Jobu k ponižnosti