Živeti dlje in se bolje počutiti

ZAMISLITE si, da je človeško življenje dolg tek z ovirami – tek, v katerem tekači skačejo čez ovire. Vsi tekači tek začnejo skupaj, toda ko skačejo čez ovire in občasno zadenejo vanje, se upočasnijo in vse več jih odstopi.

Podobno ima tudi človekova življenjska pot start in visoke ovire. Človek se v življenju srečuje z oviro za oviro. Po vsakem preskoku je šibkejši in sčasoma obupa. Višje ko so ovire, hitreje odstopi oziroma umre. Za človeka v razvitem svetu nastopi točka odstopa okrog 75 leta starosti. To časovno razdobje se imenuje povprečna življenjska doba in ga lahko primerjamo z razdaljo, ki jo preteče večina tekačev.a (Primerjaj Psalm 90:10.) Nekateri ljudje pa tečejo dlje, in nekaj jih celo doseže domnevno maksimalno življenjsko dobo človeka, od 115 do 120 let – to pa je nekaj tako redkega, da pride na naslovne strani svetovnih časopisov.

Prepoznati ovire

Ljudje lahko danes pretečejo skoraj dvakrat toliko, kolikor so lahko na začetku tega stoletja. Zakaj? Predvsem zato, ker je človeku uspelo znižati ovire. Katere pa so te ovire? In ali se jih da še bolj znižati?

Neki strokovnjak za javno zdravje, ki dela pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), je pojasnil, da so nekatere od glavnih ovir oziroma dejavnikov, ki vplivajo na človekovo pričakovano življenjsko dobo, navade, okolje in zdravstvena oskrba.b Torej, čim boljše navade ko imate, v čimbolj zdravem okolju ko živite in čim boljša ko je vaša zdravstvena oskrba, nižje so te ovire in dlje lahko živite. Čeprav se razmere ljudi zelo razlikujejo, pa lahko skoraj vsakdo, od bančnega direktorja v Sydneyju do uličnega prodajalca v São Paulu, naredi kaj, da zniža ovire v svojem življenju. Kako?

Navade, ki vplivajo na vaš tek

»Ljudje, ki imajo bolj zdrave navade, živijo dlje, poleg tega se pri njih nesposobnost pojavi kasneje in se tudi omeji na manj let ob koncu življenja,« poroča The New England Journal of Medicine. Da, prvo oviro je mogoče znižati s spremembo navad, kot so prehranjevanje, pitje, spanje, kajenje in vadba. Oglejmo si na primer navade, povezane z vadbo.

Navade, povezane s telesno vajo. Zmerna telesna vaja je lahko zelo koristna. (Glej okvir »Koliko telesne vaje in katere?«.) Raziskave kažejo, da preproste vaje doma in okrog doma pomagajo starejšim, tudi ‚najstarejšim starejšim‘, obnoviti moči in vitalnost. Tako je neka skupina starejših, starih od 72 do 98 let, ugotovila, da so po tem, ko so samo deset tednov delali nekaj vaj z dviganjem uteži, lahko hitreje hodili in se laže vzpenjali po stopnicah. To pa ni nič čudnega! Testi, ki so jih naredili po končanem programu telesne vaje, so namreč pokazali, da se je sodelujočim mišična moč več kot podvojila. Neka druga skupina, ki so jo sestavljale pretežno ženske s sedečim življenjskim slogom, stare do 70 let, pa je telovadila dvakrat na teden. Po letu dni so imeli večjo mišično maso, pa tudi moč, gostoto kosti in boljše ravnotežje. »Ko smo začeli, smo se bali, da bomo potrgali vezi, kite, mišice,« je dejala fiziologinja Miriam Nelson, ki je vodila raziskavo. »Namesto tega pa so postali močnejši, bolj zdravi ljudje.«

Neki učbenik povzame rezultate več znanstvenih raziskav o staranju in telesni vaji z besedami: »Telesna vaja upočasni staranje, daljša življenje in skrajša obdobje odvisnosti od drugih, ki večinoma nastopi pred smrtjo.«

Navade, povezane z umsko vajo. Videti je, da rek »Če jih ne uporabljate, vam zakrnijo« ne velja le za mišice, temveč tudi za um. Res da staranje nekoliko spremlja tudi pozabljivost, toda raziskave, ki so jih opravili na ameriškem Državnem inštitutu za staranje, kažejo, da možgani starejših ostajajo dovolj prožni za spoprijemanje z učinki staranja. Tako dr. Antonio R. Damasio, profesor nevrologije, sklene: »Starejši ljudje imajo lahko še naprej zelo bogato in zdravo umsko življenje.« Kaj pa prispeva k temu, da so možgani prožni tudi v starosti?

Možgane sestavlja 100 milijard možganskih celic oziroma nevronov, in na bilijone povezav med njimi. Te povezave delujejo kot telefonske linije ter omogočajo nevronom, da se med seboj »pogovarjajo« in ustvarjajo, med drugim tudi spomin. Ko se možgani starajo, nevroni umirajo. (Glej okvir »Nov pogled na možganske celice«.) Vendar pa so starejši možgani sposobni nadomestiti izgubljene nevrone. Ko kakšen nevron odmre, se sosednji nevroni odzovejo tako, da naredijo nove povezave z drugimi nevroni in prevzamejo delo izgubljenega nevrona. Tako možgani pravzaprav prenesejo odgovornosti za določeno nalogo z enega področja na drugo. Zato zmorejo mnogi starejši ljudje iste umske naloge kakor mlajši, le da pri tem morda uporabljajo druge dele možganov. V nekem pogledu starejši možgani delujejo nekoliko podobno kakor starejši teniški igralec, ki svojo zmanjšano hitrost nadomesti z veščinami, ki jih morda mlajši igralci še nimajo. Vendar pa starejši igralec, kljub temu da uporablja drugačno tehniko kakor mlajši, še vedno dobiva točke.

Kaj lahko starejši ljudje storijo, da bi še vedno dobivali točke? Dr. Marilyn Albert, raziskovalka gerontologije, je po preučevanju več kot 1000 ljudi, starih od 70 do 80 let, ugotovila, da je umska vaja eden od dejavnikov, ki odločajo, kateri starejši ljudje bodo ohranili svoje intelektualne sposobnosti. (Glej okvir »Ohranjati um prožen«.) Umska vaja ohranja možganske ‚telefonske linije‘ žive. Po drugi strani pa se po besedah strokovnjakov umsko pešanje začne, »ko se ljudje upokojijo, ko se odločijo, da se ne bodo toliko naprezali, in ko rečejo, da jim ni več treba biti na tekočem z dogajanjem v svetu«. (Inside the Brain)

Dobra novica je torej ta, pojasnjuje gerontolog dr. Jack Rowe, da »bi morali naše možnosti za uspešno starost povečati dejavniki, ki so pod našim nadzorom oziroma na katere lahko vplivamo«. Poleg tega si ni nikoli prepozno začeti privzgajati dobre navade. »Tudi če ste imeli večino življenja zdravju škodljive navade, pa se v kasnejših letih spremenite,« pravi neki raziskovalec, »bi še vseeno morali užiti vsaj nekaj koristi zdravega življenjskega sloga.«

Okolje gotovo prispeva svoje

Če bi se danes v Londonu rojeno dekle znašlo v srednjeveškem Londonu, bi njena pričakovana življenjska doba znašala manj od polovice današnje. Te razlike pa ne bi povzročila nenadna sprememba fizičnega stanja dekleta, temveč nenadna sprememba višine dveh dodatnih ovir: okolja in zdravstvene oskrbe. Najprej razmislite o okolju.

Fizično okolje. V preteklosti je bilo človekovo fizično okolje – na primer njegov dom – velika nevarnost za zdravje. V zadnjih desetletjih pa so se nevarnosti, ki jih povzroča fizično okolje, zmanjšale. Zaradi boljših sanitarij, čistejše vode in manj škodljivcev v domu se je človeku izboljšalo okolje in zdravje ter se mu podaljšalo življenje. Zato sedaj človek lahko v mnogih delih sveta »teče na daljše razdalje«.c Toda za zniževanje te ovire ni dovolj le napeljati vodovod v hišo. Treba je ohranjati tudi zdravo socialno in religiozno okolje.

Socialno okolje. Vaše socialno okolje sestavljajo ljudje – ljudje, s katerimi živite, delate, jeste, se zabavate in častite Boga. Vaše fizično okolje se izboljša, ko imate dostop do pitne vode. Podobno se tudi vaše socialno okolje utegne izboljšati, ko imate dostop denimo do dobre družbe, če omenimo enega od pomembnih dejavnikov. Če lahko svoje veselje in žalost, sanje in razočaranja delite z drugimi, znižate oviro, ki jo predstavlja okolje, in laže tečete dlje.

Velja pa tudi nasprotno. Če vam manjka dobre družbe, utegnete biti osamljeni in doživite lahko socialno smrt. Če vam ljudje okrog vas ne kažejo, da jim je mar za vas, lahko oslabite. Neka ženska, ki živi v domu za ostarele, je znanki pisala: »Stara sem 82 let in v domu sem že 16 dolgih let. Z nami lepo ravnajo, toda osamljenost je včasih mučno prenašati.« Žal je stanje te ženske značilno za mnoge starejše, še zlasti za tiste v Zahodnem svetu. Pogosto živijo v socialnem okolju, ki je do njih sicer strpno, a jih komaj kaj ceni. Posledica je, »da je osamljenost eden od glavnih stanj, ki stalno ogrožajo dobro starejših v razvitih državah«, pravi James Calleja, z Mednarodnega inštituta za staranje.

Resda morda ne boste mogli odstraniti razmer, zaradi katerih ste dovzetni za osamljenost (na primer prisilna upokojitev, vse manjša gibčnost, izguba dolgoletnih prijateljev ali smrt zakonskega partnerja), toda še vseeno lahko uberete nekatere korake, da to oviro znižate na obvladljivo višino. Za začetek ohranite v mislih to, da občutka osamljenosti ne povzroča starost; tudi nekateri mladi ljudje so namreč osamljeni. Problem ni v starosti, temveč v socialni osamitvi. Kaj lahko storite, da ne bi zdrsnili v osamo?

»Potrudite se, da bo drugim ob vas prijetno,« svetuje neka starejša vdova. »Le malo ljudi se namreč rado druži z godrnjavim človekom. Morate se truditi biti vedri. Res je, da to zahteva napor, toda energija, ki jo vlagate, je poplačana. Prijaznost rodi prijaznost.« Dodaja še: »Da se imam z ljudmi, ki jih srečam, mladimi ali starimi, zagotovo o čem pogovarjati, se trudim biti v koraku s časom, tako da berem informativne revije in spremljam novice.«

Še nekaj drugih predlogov: Naučite se zanimati za stvari, ki jih imajo drugi radi. Sprašujte. Bodite radodarni, kolikor zmorete. Če imate malo gmotnih stvari, lahko razdajate sebe; sreča je v dajanju. Pišite pisma. Lotite se kakšnega konjička. Odzovite se, ko vas drugi povabijo na obisk oziroma pojdite z njimi kam ven. Naj bo vaš dom vesel in za obiskovalce prijeten. Bodite dosegljivi ljudem v potrebi, ponudite jim pomoč.

Religiozno okolje. Vse več je dokazov, da religiozne dejavnosti pomagajo starejšim najti v »življenju smisel« in občutiti »srečo«, »to, da so koristni«, občutijo tudi »večje zadovoljstvo v življenju« ter »pripadnost skupnosti in blaginjo«. Zakaj? Knjiga Later Life​—The Realities of Aging pojasnjuje: »Religiozna vera ljudem daje življenjski nazor, pa tudi vrsto stališč, vrednot in prepričanj, ki jim pomagajo razložiti in razumeti svet okrog njih.« Poleg tega starejši ob religioznih dejavnostih pridejo v stik z drugimi ljudmi, tako da je »manjša možnost socialne osamitve in osamljenosti«.

Louise in Evelyn sta vdovi, stari 80 let, in del občine Jehovovih prič. Omenjene raziskave so njima samo v potrditev tega, kar vesta že desetletja. »V naši kraljestveni dvoranid se rada pogovarjam z drugimi, s starejšimi in mladimi,« pravi Louise. »Shodi so poučni. Ko se po shodih družimo, se tudi iz srca nasmejemo. To je res vesel čas.« Tudi Evelyn koristijo njene religiozne dejavnosti. »Ker grem ven in se z ljudmi v svoji soseski pogovarjam o Bibliji, mi to pomaga,« pravi, »da se ne osamim. Še več od tega, to me osrečuje. Pomagati drugim spoznati pravi smisel življenja je zadovoljujoče delo.«

Louise in Evelyn sta torej v življenju našli smisel. Zato se dobro počutita, kar znižuje drugo oviro, okolje, in jima pomaga ostati na tekališču. (Primerjaj Psalm 92:13, 14.)

Na voljo je poceni zdravstvena oskrba z visoko stopnjo ozdravljivosti

Zaradi napredka v medicini v tem stoletju se je izredno znižala tretja ovira, zdravstvena oskrba, vendar ne po vsem svetu. V več revnih državah, pravi The World Health Report 1998, »se je pričakovana življenjska doba med letoma 1975 in 1995 pravzaprav skrajšala«. Generalni direktor SZO je dejal, da »danes kar trije od štirih ljudi v najmanj razvitih državah umrejo pred 50. letom starosti, to pa je številčno enako pričakovani življenjski dobi po svetu pred pol stoletja«.

Vendar pa vse več starejših in mlajših ljudi v revnih državah znižuje to oviro s tem, da se okorišča razpoložljive zdravstvene oskrbe, ki si jo lahko privoščijo. Za zgled si poglejmo nov pristop pri zdravljenju tuberkuloze (TBC).

TBC po svetu pomori več ljudi kakor aids, malarija in tropske bolezni skupaj: 8000 ljudi na dan. Od vsakih 100 bolnikov s TBC, jih 95 živi v državah v razvoju. Trenutno za aktivno TBC boleha kakih 20 milijonov ljudi in v naslednjih desetih letih jih lahko zaradi te bolezni umre kakih 30 milijonov – to pa je toliko, kolikor šteje prebivalstvo Bolivije, Kambodže in Malavija skupaj.

Ni presenetljivo, da je SZO leta 1997 z veseljem objavila, da je razvila metodo za ozdravitev TBC v šestih mesecih, ne da bi bila pri tem potrebna hospitalizacija oziroma visokotehnična zdravstvena oskrba. »Prvič,« pravi publikacija SZO, The TB Treatment Observer, »ima svet preizkušena orodja in metode, da epidemijo TBC premaga, in to ne le v bogatih državah, temveč tudi v najrevnejših državah sveta.« Ta metoda, ki ji nekateri pravijo »največja zdravstvena pridobitev tega stoletja«, se imenuje DOTS.e

Čeprav so stroški te metode veliko nižji kakor pri konvencionalnih zdravljenjih TBC, so rezultati obetajoči, še zlasti za tiste, ki živijo v državah v razvoju. »Nobena druga metoda za nadzorovanje TBC ne dosega tako dosledno tolikšne stopnje ozdravljivosti,« pravi dr. Arata Kochi, direktor svetovnega programa SZO za TBC. »Z metodo DOTS je stopnja ozdravljivosti tudi v najrevnejših državah kar 95 odstotna.« Do konca leta 1997 so to metodo začeli uporabljati v 89 državah. Danes je število teh naraslo na 96. SZO upa, da bo z njo dosegla še mnogo več milijonov revnih v najmanj razvitih državah in jim tako znižala tretjo oviro v teku skozi življenje.

Človek si je s spremembo svojih navad ter z izboljšanjem svojega okolja in zdravstvene oskrbe res zmožen podaljšati povprečno in pričakovano življenjsko dobo. Postavlja pa se vprašanje, ali bo človek nekega dne lahko podaljšal tudi maksimalno človeško življenjsko dobo – in mogoče celo živel brez ciljne črte?

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 6]

KOLIKO TELESNE VAJE IN KATERE?

»Trideset minut zmerne dejavnosti vsak dan je dober cilj,« pravi ameriški Državni inštitut za staranje (DIS). Toda ni vam treba telovaditi 30 minut naenkrat. Pravijo, da je enako koristno, če telovadite ločeno trikrat po 10 minut, kakor če delate eno vrsto telesne vaje 30 minut. Katere telesne vaje pa naj bi delali? V brošuri DIS, Don’t Take It Easy: Exercise!, svetujejo: »S kratkimi dejavnostmi, na primer, da greste peš po stopnicah namesto z dvigalom, da kam greste peš, namesto da se peljete, lahko prispevate k 30 minutam vaje na dan. Grabljenje listja, dejavno igranje z otroki, vrtnarjenje in celo domača opravila lahko opravljate tako, da vam skupaj znese potrebno dnevno mero telesne vaje.« Preden začnete s kakšnim programom telesne vaje, pa je seveda pametno, da se posvetujete z zdravnikom.

[Slika]

Z zmerno telesno dejavnostjo si lahko starejši obnovijo moči in vitalnost

[Okvir/slika na strani 7]

OHRANJATI UM PROŽEN

Znanstvene raziskave, v katere so zajeli več tisoč starejših ljudi, so odkrile nekaj dejavnikov, ki starejšim pomagajo ohranjati prožen um. Mednje sodijo »aktivno branje, potovanje, kulturni dogodki, izobraževanje, klubi in poklicna društva«. »Delajte čim več različnih stvari.« »Obdržite svojo službo. Ne upokojite se.« »Ugasnite televizijski sprejemnik.« »Vpišite se v kakšen tečaj.« Menijo, da takšne dejavnosti dvignejo duha, hkrati pa tudi ustvarjajo nove povezave v možganih.

[Slika]

Umska vaja pomaga ohranjati um prožen

[Okvir/slika na strani 8]

ZDRAVSTVENI NAPOTKI STAREJŠIM

Državni inštitut za staranje, oddelek ameriškega ministrstva za zdravje in človekoljubne dejavnosti, pravi, da »se lahko možnosti, da človek ostane zdrav in dolgo živi, povečajo« z upoštevanjem razumnih nasvetov, kot so naslednji:

● Imejte uravnovešeno prehrano, vanjo naj sodita tudi sadje in zelenjava.

● Če pijete alkoholne pijače, naj bo to zmerno.

● Ne kadite. Nikoli ni prepozno nehati.

● Redno telovadite. Preden začnete s programom telesne vaje, se posvetujte z zdravnikom.

● Ostanite v stiku z družino in prijatelji.

● Ostanite dejavni v delu, razvedrilu in skupnosti.

● Imejte pozitiven pogled na življenje.

● Delajte stvari, ki vas veselijo.

● Redno hodite na zdravniške preglede.

[[Okvir na strani 9]

NOV POGLED NA MOŽGANSKE CELICE

»Včasih smo mislili, da možganske celice izgubljate vsak dan vašega življenja, in to povsod po možganih,« pravi dr. Marilyn Albert, profesorica psihiatrije in nevrologije. »Pa ni tako. Sicer jih ob zdravem staranju res nekaj izgubite, a to ni tako dramatično, in izgubite jih samo v nekaterih delih možganov.« Poleg tega nedavna odkritja kažejo, da je celo dolgo uveljavljeno prepričanje, da ljudje ne morejo tvoriti novih možganskih celic, najmanj »zelo presplošno«, poroča Scientific American, november 1998. Nevroznanstveniki pravijo, da so sedaj zbrali dokaze, da se celo pri starejših ljudeh »tvori na stotine dodatnih nevronov«.

[[Okvir na strani 11]

STAREJŠI IN MODREJŠI?

»Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost?« sprašuje Biblija. (Job 12:12) Kakšen je odgovor? Raziskovalci so preučevali stare ljudi, da bi presodili, koliko imajo oblikovane kvalitete, kot so »uvid, zdrava presoja, vpogled v stvari ter zmožnost pretehtati sporne vrednote in razviti dobre metode za reševanje problemov«. Kot poroča U.S.News & World Report, je ta raziskava pokazala, da »starejši ljudje dosledno zasenčijo mlajše na vseh razsežnostih modrosti in da dajejo bolj premišljene, preizkušene nasvete«. Raziskave tudi kažejo, da »starejši sicer porabijo več časa za odločitev kakor mlajši, a da je ta navadno boljša«. Tako je torej starost, kot pravi biblijska Jobova knjiga, zares modrost.

[Slika na strani 5]

Človeško življenje je kakor tek po progi, polni ovir

[Slika na strani 9]

»Potrudite se, da bo drugim ob vas prijetno,« svetuje neka vdova

[Slike na strani 10]

»Pomagati drugim spoznati pravi smisel življenja je zadovoljujoče delo.« (Evelyn)

[Slike na strani 10]

»V naši kraljestveni dvorani se rada pogovarjam z drugimi, s starejšimi in mladimi.« (Louise)