»Ali je Bog krivičen?«

 1. Kakšne občutke v nas vzbujajo krivice?

OSTARELO vdovo ogoljufajo, tako da izgubi vse svoje življenjske prihranke. Brezčuten oče ali mama zapusti nemočnega dojenčka. Človek je zaprt zaradi zločina, ki ga ni zagrešil. Kako se odzoveš, ko slišiš kaj takega? Verjetno nas takšne stvari vznemirijo, kar je povsem razumljivo. Ljudje imamo močan čut za to, kaj je prav in kaj narobe. Ko se zgodi krivica, se zelo razjezimo. Želimo, da se žrtvi povrne škoda in da se prestopnika kaznuje. Če se to ne zgodi, se morda sprašujemo: Ali Bog ne vidi, kaj se dogaja? Zakaj ne ukrepa?

 2. Kako se je na krivico odzval Habakuk in zakaj ga Jehova zaradi tega ni pokaral?

² V Svetem pismu piše, da so nekateri zvesti Jehovovi služabniki postavljali podobna vprašanja. Prerok Habakuk je k Bogu molil: »Zakaj moram gledati takó hudo krivico? Zakaj dopuščaš, da se povsod širi nasilje, nezakonitost, kriminal in krutost?« (Habakuk 1:3, Contemporary English Version) Jehova Habakuka ni pokaral, ker je postavljal ta iskrena vprašanja. Zakaj ne? Zato ker je on ljudi ustvaril z občutkom za pravico. Jehova nas je obdaril z majhnim delčkom svojega močnega čuta za pravico.

 3. Zakaj lahko rečemo, da se Jehova krivic zaveda bolj kot mi?

³ Jehova ni slep za krivice. Vidi, kaj se dogaja. V Svetem pismu glede obdobja, v katerem je živel Noe, piše: »Jehova je videl, da so ljudje na zemlji postali zelo hudobni in da se v srcu stalno nagibajo le k slabemu.« (1. Mojzesova 6:5) Razmisli, kaj ta izjava pomeni. Ljudje se pogosto zavedamo le tistih nekaj krivic, ki jih doživimo sami ali pa jih slišimo od drugih. Jehova pa se zaveda krivic, ki se dogajajo po vsem svetu. On vidi čisto vsako krivico! Lahko celo zazna, kaj imajo ljudje v srcu in kaj jih navaja na to, da drugim delajo krivico. (Jeremija 17:10)

4., 5. a) Kako se iz Svetega pisma vidi, da se Jehova zanima za tiste, s katerimi se ravna krivično? b) Kakšno krivico je doživel Jehova?

⁴ Jehova se krivic ne le zaveda, ampak se tudi zanima za tiste, ki krivico doživljajo. Ko so njegovi služabniki trpeli zaradi krutega ravnanja sovražnih narodov, mu je bilo hudo, »ko je slišal, kako vzdihujejo zaradi tistih, ki jih zatirajo in z njimi grdo ravnajo«. (Sodniki 2:18) Morda si že opazil, da se nekateri ljudje, ki neprestano gledajo krivico, nanjo navadijo in jih ne gane več. Jehova pa ni takšen! Že kakšnih 6000 let gleda krivico v vsej njeni razsežnosti, vendar je zato nič manj ne sovraži. Sveto pismo nam zagotavlja, da se mu gnusijo »lažniv jezik in roke, ki prelivajo kri nedolžnih,« ter »kriva priča, ki laže vsakič, ko odpre usta«. (Pregovori 6:16–19)

⁵ Jehova res zelo sovraži krivico. To se vidi tudi iz tega, kako strogo je pokaral nepravične izraelske voditelje. »Ali ni vaša dolžnost, da uveljavljate pravico?« jih je po navdihnjenju vprašal njegov prerok. Jehova je najprej zelo nazorno opisal, kako ti pokvarjeni ljudje zlorabljajo svojo moč, nato pa je napovedal, kakšen bo njihov konec: »Prišel bo čas, ko bodo Jehova klicali na pomoč, vendar jim ne bo odgovoril. Zaradi njihovih hudobnih dejanj se bo obrnil proč od njih.« (Miha 3:1–4) Jehova ima res močan odpor do krivice! To nas ne preseneča, saj jo je izkusil na lastni koži. Satan mu že tisočletja dela krivico, ko se mu posmehuje. (Pregovori 27:11) Poleg tega je Jehova doživel najhujšo krivico, ko so njegovega Sina, ki »ni nikoli ničesar zagrešil«, usmrtili kot zločinca. (1. Petrovo 2:22; Izaija 53:9) Jasno je torej, da Jehova vidi krivice in se zelo zanima za tiste, ki zaradi njih trpijo.

 6. Kako se morda odzovemo na krivico in zakaj se tako odzovemo?

⁶ Čeprav o Jehovu vse to vemo, je povsem naravno, da imamo močne občutke, ko se nam ali komu drugemu zgodi krivica. Ustvarjeni smo po Božji podobi in krivica je v popolnem nasprotju z vsem, kar Jehova predstavlja. (1. Mojzesova 1:27) Zakaj jo potem dopušča?

 7. Kako je prišlo do tega, da je Satan obrekoval Jehova in izpodbijal njegov način vladanja?

⁷ Odgovor na vprašanje, zakaj Bog dopušča krivico, je povezan s pomembnim vprašanjem, ki je bilo postavljeno v edenskem vrtu. Kot smo že ugotovili, ima Stvarnik pravico vladati zemlji in vsem njenim prebivalcem. (Psalm 24:1; Razodetje 4:11) Ampak kmalu po ustvaritvi človeka je nekdo obrekoval Jehova in izpodbijal njegov način vladanja. Kako je prišlo do tega? Jehova je prvemu človeku Adamu prepovedal jesti sadove z določenega drevesa v edenskem vrtu, ki je bil njegov dom. Kaj bi se zgodilo v primeru, da ne bi ubogal? Bog mu je rekel, da bo »zagotovo umrl«. (1. Mojzesova 2:17) S to prepovedjo od Adama in njegove žene Eve nikakor ni zahteval preveč. Vseeno pa je Satan Evo prepričal, da ju Bog po nepotrebnem preveč omejuje. Kaj ji je Satan rekel, da bi se zgodilo, če bi jedla sadove s tega drevesa? Rekel ji je: »Ne, ne bosta umrla. Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog. Vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« (1. Mojzesova 3:1–5)

 8. a) Na kaj je Satan namigoval v pogovoru z Evo? b) Kaj je Satan trdil glede Jehovovega načina vladanja?

⁸ Satan s to izjavo ni namigoval le na to, da je Jehova Evi prikril pomembne informacije, ampak tudi na to, da se ji je zlagal. Evo je navedel, da je začela dvomiti, ali je Jehova res dober. Pri tem je Satan zelo blatil njegovo ime. Prav tako je napadel njegov način vladanja. Pazil je sicer, da pod vprašaj ni postavil dejstva, da je Jehova vladar nad vsem, kar obstaja. Vendar je zasejal dvom o tem, ali ima pravico, da vlada, in ali si to sploh zasluži. Trdil je, da Jehova ne vlada na pravi način in v dobro svojih podložnikov.

 9. a) Kakšne so bile posledice neposlušnosti za prva dva človeka in katera pomembna vprašanja so se ob tem pojavila? b) Zakaj Jehova ni upornikov kar uničil?

⁹ Adam in Eva sta nato jedla sad s prepovedanega drevesa in se tako uprla Jehovu. Za svojo neposlušnost sta morala biti kaznovana s smrtjo, kot je to odredil Bog. Satanova laž pa je sprožila nekaj nadvse pomembnih vprašanj. Ali ima Jehova zares pravico vladati človeštvu ali pa naj bi si človek vladal sam? Ali je Jehovov način vladanja res najboljši? Jehova bi lahko takrat uporabil svojo ogromno moč in upornike – Adama, Evo in Satana – takoj uničil. Vendar se vprašanja niso nanašala na Božjo moč, ampak na Božje ime, s katerim je povezan tudi njegov način vladanja. Bog torej z odstranitvijo upornikov ne bi dokazal, da je njegov način vladanja pravičen. Ravno nasprotno, če bi to naredil, bi bilo morda videti, da so Satanove trditve resnične. Kako bi se lahko dokazalo, ali si lahko ljudje sami uspešno vladajo brez Boga? Edini način je bil ta, da se jim pusti nekaj časa, da si vladajo sami.

10. Kaj o človeškem vladanju odkriva zgodovina?

¹⁰ Kaj je torej pokazal čas? V tisočletjih so ljudje preizkusili mnoge oblike vladavin, med drugim avtokracijo, demokracijo, socializem in komunizem. Kaj se je vedno znova izkazalo? To, kar piše v Svetem pismu: »Človek vlada človeku v njegovo škodo.« (Pridigar 8:9) Prerok Jeremija je povsem upravičeno izjavil: »O Jehova, dobro vem, da človeku ni dano, da si sam začrta svojo pot, niti mu ni dano, da sam usmerja svoje korake.« (Jeremija 10:23)

11. Zakaj je Jehova dovolil, da človeštvo trpi?

¹¹ Jehova je že od samega začetka vedel, da bo človekova neodvisnost oziroma samovlada povzročila veliko trpljenja. Ali je bil potem krivičen, ker je dovolil, da človeštvo tako trpi? Niti najmanj! Razmisli o naslednji ponazoritvi. Recimo, da imaš otroka, ki mora na operacijo, da bi ga ozdravili smrtno nevarne bolezni. Zavedaš se, da bo zaradi operacije nekoliko trpel, zato ti je zelo hudo. Vendar veš, da bo to dobro za tvojega otroka in bo kasneje v življenju bolj zdrav. Podobno je tudi Bog vedel, kaj se bo zgodilo, če bo dovolil, da si ljudje vladajo sami. Celo napovedal je, da bo to prineslo nekaj bolečin in trpljenja. (1. Mojzesova 3:16–19) Vedel pa je tudi, da trpljenja in bolečine ni mogoče za vedno odstraniti drugače kot tako, da vsemu človeštvu dovoli, da okusi posledice upora. Tako bi se sporno vprašanje lahko rešilo enkrat za vselej.

12. Česa Satan obtožuje ljudi, kot se to vidi iz Jobovega primera?

¹² Ko je Satan izpodbijal Božjo pravico do vladanja in njegov način vladanja, ni lagal samo o tem, kakšen je Jehova kot oseba in vladar. Lagal je tudi o tistih, ki mu služijo, in o tem, zakaj mu služijo. Razmisli, kaj je Satan v pogovoru z Jehovom rekel o pravičnem Jobu: »Ali ga nisi zaščitil? Ali nisi njega, njegovo družino in vse, kar ima, ogradil? Blagoslavljaš ga pri vsem, kar dela, in njegova živina se je namnožila v deželi. Toda le iztegni svojo roko in vzemi vse, kar ima, pa boš videl, da te bo v obraz preklel.« (Job 1:10, 11)

13. Na kaj je Satan namigoval glede Joba in kako se to tiče vsakega posameznika?

¹³ Satan je trdil, da si Jehova s svojo zaščitno močjo kupuje Jobovo vdanost. Namigoval je, da Job služi Jehovu samo zato, ker ima od njega koristi. Trdil je, da bo Job, čeprav je bil zelo dober človek, svojega Stvarnika preklel, če ga ne bo več blagoslavljal. Satan je vedel, da je Job izjemno »pravičen in značajen« človek, ki zelo spoštuje Boga in se ogiba slabega.a Če bi lahko Joba pripravil do tega, da se obrne proti Jehovu, kaj bi potem to pomenilo za vse druge ljudi? Tako je Satan pravzaprav podvomil o vdanosti vseh, ki želijo služiti Bogu. To se jasno vidi iz tega, kaj je še rekel Jehovu: »Človek bo za svoje življenje dal vse, kar ima.« (Job 1:8; 2:4)

14. Ali je imel Satan prav glede ljudi?

¹⁴ V nasprotju s to Satanovo trditvijo so mnogi ljudje podobno kot Job kljub preizkušnjam ostali vdani Jehovu. S svojo zvestobo so Jehovu razveselili srce in mu s tem omogočili, da odgovori Satanu, ki je posmehljivo trdil, da bodo ljudje v težkih okoliščinah nehali služiti Bogu. (Hebrejcem 11:4–38) Tisti, ki ljubijo Boga, mu niso hoteli obrniti hrbta. Tudi v najtežjih preizkušnjah so se povsem zanašali na to, da jim bo Jehova dal moč, da zdržijo. (2. Korinčanom 4:7–10)

15. Kaj se morda sprašuješ glede Božjih sodb?

¹⁵ Iz tega, kako se je Jehova lotil spornih vprašanj glede svojega vladanja in tega, zakaj mu ljudje služijo, se vidi, da Jehova vedno naredi, kar je prav. To pa ni edini primer, ki to dokazuje. Sveto pismo tudi poroča, kako je Jehova v preteklosti reševal sodne primere, povezane s posamezniki pa tudi narodi. Prav tako napoveduje, da bo ljudem sodil tudi v prihodnosti. Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova že v preteklosti sodil pravično in da bo tako ravnal tudi v prihodnosti?

16., 17. Iz katerih zgledov se vidi, da ljudje ne moremo pravilno presoditi neke situacije?

¹⁶ Za Jehova lahko upravičeno rečemo, da so »vse njegove poti pravica«. (5. Mojzesova 32:4) Tega pa ne moremo trditi zase, saj pogosto ne vidimo celotne slike in zato napačno presodimo situacije. Razmislimo na primer o Abrahamu. Čeprav so bili ljudje v Sodomi zelo hudobni, je Abraham Jehova goreče prosil, naj mesta ne uniči. Jehovu je postavil vprašanje: »Ali boš res uničil pravične skupaj s hudobnimi?« (1. Mojzesova 18:23–33) Seveda je bil odgovor ne. Jehova je na Sodomo poslal »žveplo in ogenj« šele po tem, ko je pravični Lot s hčerama varno prišel v mesto Zoar. (1. Mojzesova 19:22–24) Povsem drugačen pa je bil Jona. Ninivljanom je povedal, da bodo zaradi svoje hudobnosti uničeni. Ko so se pokesali in jim je Jehova iz svojega usmiljenja prizanesel, Jonu to ni bilo prav in se je »hudo razjezil«. (Jona 3:10–4:1)

¹⁷ Jehova je Abrahamu zagotovil, da njegova pravičnost ne pomeni le tega, da uniči hudobne, ampak tudi to, da reši pravične. Jona pa se je po drugi strani moral naučiti, da je Jehova usmiljen do hudobnih, če se spremenijo, in jim rad odpusti. (Psalm 86:5) Nekateri ljudje druge strogo kaznujejo samo zato, da bi dokazali svojo moč. Drugi se bojijo, da bodo izgledali kot slabiči, če bodo ravnali usmiljeno. Jehova pa ni takšen. Usmiljen je vedno, ko ima za to temelj. (Izaija 55:7; Ezekiel 18:23)

18. Iz katerih svetopisemskih zgledov se vidi, da Jehova ne ukrepa samo na podlagi čustev?

¹⁸ Vendar pa Jehova ne pusti, da bi ga čustva zaslepila. Ko je njegovo ljudstvo začelo malikovati, je odločno razglasil: »Sodil vas bom po vaših delih, poklical vas bom na odgovornost za vsa vaša nagnusna dejanja. Ne bom se vas usmilil niti vam ne bom pokazal sočutja, ampak vam bom povrnil za vaša dela.« (Ezekiel 7:3, 4) Če ljudje še naprej trmasto vztrajajo pri svojem, jih Jehova temu ustrezno sodi. Vendar pa njegovo sojenje temelji na trdnih dokazih. Ko je slišal glasno »pritoževanje nad Sódomo in Gomóro«, je izjavil: »Šel bom pogledat, ali res počnejo to, kar se sliši iz pritožb, ki so prišle do mene.« (1. Mojzesova 18:20, 21) Kako hvaležni smo lahko, da Jehova ni podoben ljudem, ki pogosto sklepajo, še preden slišijo vsa dejstva! Jehova je resnično takšen, kot je opisan v Svetem pismu: »On je Bog zvestobe in ni nikoli krivičen.« (5. Mojzesova 32:4)

19. Kaj lahko naredimo, če se nam pojavijo dvomi o tem, ali je Jehova ravnal prav?

¹⁹ Sveto pismo nima odgovora na vsako naše vprašanje glede tega, kako je Jehova ravnal v preteklosti. Prav tako ne opisuje vseh podrobnosti o tem, kako bo v prihodnosti sodil posameznikom in skupinam ljudi. Ko zaradi pomanjkanja podrobnosti ne vemo, kako naj razumemo kakšno svetopisemsko poročilo ali prerokbo, lahko posnemamo preroka Miha, ki je napisal: »Potrpežljivo bom čakal Boga, svojega Rešitelja.« (Miha 7:7)

20., 21. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova vedno naredil to, kar je prav?

²⁰ Lahko smo prepričani, da bo Jehova vedno naredil to, kar je prav. Tudi ko je videti, da ljudje nič ne ukrenejo glede krivic, on obljublja: »Maščevanje je moje, jaz bom povrnil.« (Rimljanom 12:19) Če potrpežljivo čakamo Jehova, imamo enako stališče kot apostol Pavel, ki je rekel: »Ali je Bog krivičen? Nikakor ne!« (Rimljanom 9:14)

²¹ Zdaj pa živimo v »zelo težkih časih«. (2. Timoteju 3:1) Zaradi krivičnosti in zatiranja mnogi zelo trpijo. (Pridigar 4:1) Ampak Jehova se ni spremenil. Še vedno sovraži krivice in mu niti malo ni vseeno za tiste, ki trpijo zaradi njih. Če bomo ostali vdani Jehovu in ga podpirali kot vladarja, nam bo dal moč, da bomo zdržali vse do takrat, ko bo pod vlado svojega Kraljestva popravil vse krivice. (1. Petrovo 5:6, 7)