»Slávi, duša moja, Jehova«

»ZADNJE mesece je moja strežba postala dolgočasna in v njej ne občutim veselja,« pravi Nuša.a Kakih deset let že služi kot pionirka oziroma polnočasna oznanjevalka dobre novice. Vendar pristavlja: »Ni mi všeč, kar se dogaja z mano. Zdi se mi, da kraljestveno sporočilo predstavljam kot nekaj samo po sebi umevnega in manj iz srca. Kaj naj storim?«

Vzemimo tudi primer Konrada, starešina v neki občini Jehovovih prič. Kako presenetile so ga ženine besede: »Nekaj te mora težiti. V molitvi si se pravkar zahvalil za hrano, čeprav ni obed!« Konrad priznava: »Opažam, da molim vse bolj mehansko.«

Prav gotovo ne želite Boga Jehova hvaliti hladno, mehansko. Nasprotno, želite, da bi bila vaša hvala iz srca, da bi izvirala iz hvaležnosti. Toda občutkov si človek ne more nadeti ali pa jih odložiti kakor kako oblačilo. Vznikniti morajo v njem samem. Kako je lahko kdo iz srca hvaležen? Določen vpogled v to nam da 103. psalm.

Psalm 103 je zložil staroizraelski kralj David. Začenja ga z naslednjimi besedami: »Slávi, duša moja, Jehova, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!« (Psalm 103:1, NW) »Beseda slávi, naslovljena na Boga,« pravi neki priročnik, »pomeni hvaliti, vedno v povezavi z veliko navezanostjo nanj ter hvaležnostjo njemu.« David želi hvaliti Jehova s srcem, polnim ljubezni in cenjenja, zato svojo dušo – samega sebe – opominja, naj »slavi Jehova«. Kaj pa neti v Davidovem srcu to toplo čustvo do Boga, ki ga časti?

David nadaljuje: »Ne pozabi nobenega dejanja njega [Jehovovega, NW].« (Psalm 103:2, SSP) To, ali občutimo hvaležnost do Jehova, je očitno povezano s tem, ali razmišljamo s cenjenjem o njegovih ,dejanjih‘. Katera Jehovova dejanja pa ima David pravzaprav v mislih? Ko človek opazuje stvarstvo Boga Jehova, denimo z zvezdami posuto nebo v jasni noči, se mu lahko srce resnično napolni s hvaležnostjo do Stvarnika. Zvezdnato nebo je Davida močno ganilo. (Psalm 8:3, 4; 19:1) Vendar se David v 103. psalmu spominja Jehovovih drugačnih dejanj.

Jehova »odpušča vse krivice tvoje«

David v tem psalmu pripoveduje o Božjih delih srčne dobrote. O prvem in največjem med njimi poje: »[Jehova, NW] odpušča vse krivice tvoje.« (Psalm 103:3) David se je gotovo zavedal svoje grešnosti. Potem, ko je prerok Natan pred Davida razgrnil njegovo prešuštno razmerje z Batsebo, je ta priznal: »Tebi [Jehovu], tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem.« (Psalm 51:4) S strtim srcem je rotil: »Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji, po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje. Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti.« (Psalm 51:1, 2) Kako hvaležen je moral biti David, ko mu je bilo odpuščeno! Kot nepopoln človek je v življenju zagrešil še marsikaj drugega, toda vedno se je pokesal, sprejel karanje in se popravil. Razmišljanje o vsem čudovitem, kar je Bog Jehova v svoji dobrotljivosti naredil zanj, ga je navedlo, da ga je slavil.

Ali nismo tudi mi grešni? (Rimljanom 5:12) Še apostol Pavel je tožil: »Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih. Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?« (Rimljanom 7:22–24) Kako hvaležni smo lahko, da se Jehova ne spominja naših prestopkov! Ko se kesamo in prosimo za odpuščanje, nam jih zelo rad odpiše.

David se spominja: »[Jehova, NW] ozdravlja vse bolezni tvoje.« (Psalm 103:3) Ozdravitev je povrnitev zdravja, zato pomeni več kot le to, da nam je pregrešek odpuščen. Pomeni tudi odstranitev »bolezni« – slabih posledic naših napak. Jehova bo v svojem novem svetu dejansko odpravil fizične posledice greha, kot sta bolezen in smrt. (Izaija 25:8; Razodetje 21:1–4) Duhovnih bolezni nas Bog pravzaprav ozdravlja že danes. Med te včasih sodita slaba vest in odtujenost Bogu. »Ne pozabi«, kaj je Jehova glede tega že naredil za vsakega od nas osebno.

»Rešuje tvoje življenje«

»[Jehova] iz jame rešuje tvoje življenje,« poje David. (Psalm 103:4, SSP) ,Jama‘ je splošni grob človeštva – šeol oziroma had. David še ni zakraljeval nad Izraelom, ko se je že znašel v krempljih smrti. Izraelski kralj Savel ga je denimo na smrt sovražil in ga večkrat skušal umoriti. (1. Samuelova 18:9–29; 19:10; 23:6–29) Tudi Filistejci so mu hoteli vzeti življenje. (1. Samuelova 21:10–15) Toda vsakič ga je Jehova rešil iz »jame«. Kolikšna hvaležnost je navdajala Davida ob spominih na ta Jehovova dela!

Kako pa je z vami? Ali vam je Jehova pomagal vzdržati v obdobjih potrtosti ali pa, ko ste koga izgubili? Ali ste morda slišali za primere, ko je v naših dneh rešil življenje zvestih Prič iz jame šeola? Mogoče so vas ganile pripovedi o njegovih rešilnih dejanjih, o katerih ste brali na straneh te revije. Zakaj si ne bi vzeli časa in s cenjenjem razmislili o dejanjih resničnega Boga? Seveda smo lahko Jehovu poleg tega še vsi hvaležni za vstajenjsko upanje. (Janez 5:28, 29; Dejanja 24:15)

Jehova nam daje življenje, pa tudi vse, kar ga dela veselega in vrednega, da se ga živi. Psalmist objavlja, da nas Bog »krona z dobroto in usmiljenjem«. (Psalm 103:4, SSP) Ko smo v stiski, nas Jehova ne zapusti, ampak nam priskoči na pomoč po svoji vidni organizaciji in postavljenih starešinah oziroma pastirjih v občini. Taka pomoč nam pomaga, da se s težavnimi okoliščinami spoprijemamo, ne da bi izgubili samospoštovanje in dostojanstvo. Krščanskim pastirjem je zelo veliko do ovc. Spodbujajo bolne in potrte ter naredijo vse, kar morejo, da bi dvignili tiste, ki padejo. (Izaija 32:1, 2; 1. Petrov 5:2, 3; Juda 22, 23) Te pastirje Jehovov duh vzgibava, da s čredo ravnajo sočutno in ljubeče. Njegova ,dobrota in usmiljenje‘ sta zares kakor krona, ki nas krasi in nam daje dostojanstvo! Nikoli ne pozabimo Jehovovih dejanj, ter slavimo njega in njegovo sveto ime.

Psalmist David v tem samoopominjanju nadalje poje: »[Jehova] napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se kakor orlu ponavlja mladost tvoja.« (Psalm 103:5) Življenje, ki ga daje Jehova, je polno zadovoljstva in veselja. Že samo spoznanje resnice je namreč zaklad brez primere in vir izrednega veselja! Pomislite tudi, kako zelo zadovoljujoče je delo, ki nam ga nalaga Jehova: oznanjevanje in pridobivanje učencev. Kakšno veselje je najti nekoga, ki si želi izvedeti več o pravem Bogu, ter mu pomagati, da ga spozna in ga slavi! Toda ne glede na to, ali kdo na našem področju posluša ali ne, je sodelovanje v delu, povezanem s posvečevanjem Jehovovega imena in opravičenjem njegove suverenosti, velikanska prednost.

Kdo pa se pri vztrajnem objavljanju Božjega kraljestva kdaj ne utrudi ali ne opeša? Vendar Jehova služabnikom neprestano obnavlja moči, da imajo ,kakor orli‘ močna krila in se dvigajo visoko v nebo. Kako hvaležni smo lahko, da nam ljubeči nebeški Oče vliva »moči«, da lahko dan za dnem vztrajamo v svoji strežbi! (Izaija 40:29–31)

Da ponazorimo: Klara ima zaposlitev s polnim delovnim časom in zraven tega še v terenski strežbi preživi vsak mesec po približno 50 ur. Sama pravi: »Včasih sem utrujena, toda že zato, ker sem se z nekom dogovorila za terensko službo, se prisilim in grem na delo. Ko pa sem enkrat zunaj, sem vedno poživljena.« Mogoče tudi vi v krščanski strežbi občutite energijo, ki izhaja iz Božje podpore. Naj vas to spodbudi, da kakor David v uvodnih besedah psalma rečete: »Slávi, duša moja, Jehova, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!«

Jehova rešuje svoje ljudstvo

Psalmist nadalje poje: »Kar je pravično, dela GOSPOD in pravosodje vrši za vse zatirance. Razodel je Mojzesu pota svoja, sinovom Izraelovim dela svoja.« (Psalm 103:6, 7) David verjetno misli na ,zatiranje‘ Izraelcev pod egipčanskimi tlačitelji v Mojzesovih dneh. Ko David razmišlja o tem, kako je Jehova Mojzesu razodel svoja pota rešitve, v njegovem srcu gotovo vzklije hvaležnost.

Podobna hvaležnost se lahko vzbudi tudi v nas, če premišljujemo o Božjem ravnanju z Izraelci. Nikar pa ne prezrimo izkušenj Jehovovih sodobnih služabnikov, kakor so tiste, omenjene v 29. in 30. poglavju knjige Jehovah’s Witnesses​—Proclaimers of God’s Kingdom. Poročila, zapisana v tej knjigi in drugih izdajah Watch Tower Society, nam odpirajo pogled v to, kako Jehova v sodobnem času pomaga svojemu ljudstvu zdržati v zapornih kaznih, ob nadlegovanju drhali, prepovedih, v koncentracijskih taboriščih in taboriščih za prisilno delo. V državah, kjer je besnela vojna, kot so Burundi, nekdanja Jugoslavija, Liberija in Ruanda, je bilo nemalo preizkušenj. Toda kadar koli je nastalo preganjanje, je Jehovova roka vedno podpirala zveste služabnike. Če premišljujemo o teh delih našega velikega Boga, Jehova, lahko v sebi občutimo to, kar je David, ko je razglabljal o pripovedi o rešitvi iz Egipta.

Pretehtajte tudi, kako nežno nas Jehova osvobaja bremena greha. Priskrbel je »kri Kristusa«, da bi »očistila vest vašo mrtvih del«. (Hebrejcem 9:14) Ko se kesamo za svoje grehe in na temelju Kristusove prelite krvi prosimo za odpuščanje, Bog naše pregreške oddalji daleč stran od nas – »kakor daleč je vzhod od zahoda« – in nas vrne v svojo naklonjenost. Pomislite tudi na Jehovove priprave, kot so krščanski shodi, krepilna družba, pastirji v občini in biblijske izdaje, ki jih prejemamo po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Matevž 24:45, NW) Ali nam Jehova z vsemi temi dejanji ne pomaga krepiti našega odnosa z njim? David oznanja: »Usmiljen in milostiv je GOSPOD, počasen v jezo in obilen v milosti. [. . .] Ne dela nam po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših.« (Psalm 103:8–14) Poglobljeno razmišljanje o Jehovovi ljubeči skrbi nas gotovo lahko navede k temu, da ga slavimo in poveličujemo njegovo sveto ime.

,Slavite Jehova, vsa dela njegova‘

»Človekovi dnevi« so v primerjavi z nesmrtnim Jehovom, »večnim Bogom«, zares kratki, »kakor trava«. Vendar David s cenjenjem razmišlja: »Milost GOSPODOVA se razteza od veka do veka nanje, ki se ga bojé, in pravičnost njegova je za sinov sinove, zanje, ki hranijo zavezo njegovo in se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.« (1. Mojzesova 21:33, podčrtna opomba v NW; Psalm 103:15–18) Jehova ne pozabi tistih, ki se ga bojijo. Ob primernem času jim bo naklonil večno življenje. (Janez 3:16; 17:3)

David svoje cenjenje do Jehovovega kraljevanja izrazi tako: »GOSPOD je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem.« (Psalm 103:19) Čeprav je bilo kraljevanje Jehova nekaj časa vidno izraženo po Izraelovem kraljestvu, je njegov prestol pravzaprav v nebesih. Ker je Jehova Stvarnik vesolja, je v njem Suvereni vladar in izvršuje svojo božansko voljo v nebesih in na zemlji, skladno s svojimi nameni.

David poziva tudi nebeška angelska stvarjenja, ko poje: »Slavite GOSPODA, angeli njegovi, vi junaki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, poslušajoč glas njegove besede! Slavite GOSPODA, vse vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo! Slavite GOSPODA [Jehova, NW], vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, GOSPODA!« (Psalm 103:20–22) Ali naj nas razmišljanje o Jehovovi srčni dobroti do nas ne navede, da bi ga slavili tudi mi? Vsekakor! In lahko smo prepričani, da se naš glas osebne hvale k Bogu ne bo izgubil v mogočnem zboru hvalilcev, v katerem so celo pravični angeli. Z vsem srcem hvalimo svojega nebeškega Očeta in vedno govorimo dobro o njem. Zares si vzemimo k srcu Davidove besede: »Slávi, duša moja, Jehova.«

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

David je premišljeval o Jehovovih delih srčne dobrote. Pa vi?