Zvestoba – za kakšno ceno?
”Z zvestim boš zvesto postopal.“ (PSALM 18:26a, v ”NW“ 18:25)
1, 2. (a) Kaj je zvestoba in kako njeni vidiki vplivajo na naše življenje? (b) Zakaj naj bi si ogledali Jehovov izvrstni zgled?
ZVESTOBA, spoštljivost, ljubezen, obveznost, vdanost. Kaj imajo te besede skupnega? Označujejo različne odtenke zvestobe. Zvestoba je božanska lastnost, ki pomeni iz srca izhajajočo vdanost. Toda mnogim danes zvestoba malo pomeni. Zvestoba do zakonskega tovariša, dolžnosti do ostarelih svojcev, določena mera vdanosti delodajalcu — vse to ljudje danes pogosto jemljejo preveč zlahka. Kaj se zgodi, kadar je zvestoba do nekoga v nasprotju z zvestobo do koga drugega? V Veliki Britaniji je pred kratkim nek knjigovodja izgubil zaposlitev, ker je davčnemu inšpektorju podal resnično poročilo svojega podjetja.
2 Zgolj govoriti o zvestobi je preprosto. Toda prava zvestoba se mora odražati v dejanjih, brez bojazljivih kompromisov. To pa pri nas, nepopolnih ljudeh, pogosto ni tako. Zato je primerno, da si pogledamo vzgled nekoga, katerega zvestoba ni nikoli vprašljiva — samega Boga Jehova.
Zgledna zvestoba
3. Kako je ostal Jehova zvest svojemu v 1. Mojzesovi knjigi 3:15 izraženem namenu?
3 Ko je Adam grešil, je Jehova jasno izrazil svoj namen, da odreši še nerojeno človeštvo. Tako je ravnal zaradi ljubezni do svojih človeških stvarjenj. (Janez 3:16) Jezus Kristus, v 1. Mojzesovi knjigi 3:15 obljubljeno seme, se je ob določenem času pokazal kot odrešitelj. Jehovov izražen namen pokaže, da bi bilo nemogoče, da bi prelomil svojo besedo. Zato naša vera ne bo vodila do razočaranja, če bomo sprejeli Jezusovo žrtev. (Rimljanom 9:33)
4. Kako se je Jehova dokazal zvestega Jezusu, in kakšen je bil izid?
4 Jehovova zvestoba do Jezusa je bila za njegovega Sina, ko je bil na zemlji, veliko okrepilo. Jezus se je povsem zavedal, da bo moral umreti, toda bil je trdno odločen, da do konca ostane zvest svojemu Bogu. Po svojem krstu in maziljenju s svetim duhom je več izvedel o svojem predčloveškem obstoju. V noči, ko je bil izdan, je molil za to, da bi smel ponovno biti pri svojem nebeškem Očetu in da bi bil ’poveličan s slavo, ki jo je imel pri njem, preden je bil svet‘. (Janez 17:5, JP) Kako pa bi to bilo mogoče? Samo tako, da Bog Jehova ne bi dovolil, da bi njegov Sin pričel razpadati v grobu. Obudil ga je v nesmrtnost in s tem izpolnil preroško obljubo iz Psalma 16:10: ”Zakaj moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih [šeolu, NW].“ (Apostolska dela 2:24-31; 13:35; Razodetje 1:18)
5. Katera nadaljnja zvesta dejanja so povezana z Jehovovo obljubo Jezusu?
5 Jezus je po svojem vstajenju tudi vedel, da lahko zaupa Jehovovi izjavi, da ’bo njegove sovražnike položil za podnožje njegovih nog‘. (Psalm 110:1) Ta čas je napočil leta 1914 ob koncu ”določenih časov poganov“, ko je bilo v nebesih vzpostavljeno Kraljestvo. Obljubljena Jezusova premoč nad njegovimi sovražniki je postala dejavna s trenutkom, ko je iz nebes vrgel Satana in njegove demone. Svoj vrhunec pa bo dosegel, ko bo te sovražnike za tisoč let vrgel v brezno in uničil ”kralje zemlje ter njihove vojske“. (Luka 21:24; Razodetje 12:7-12; 19:19; 20:1-3)
6. Katero zanesljivo upanje nam je dal Bog in kako lahko izrazimo svoje cenjenje?
6 Psalmist je zapisal: ”Zaupaj v Gospoda [Jehova, NW] in drži se njegovega pota! In povišal te bo, da boš deželo posedel.“ (Psalm 37:34) Lahko smo prepričani, da bo Jehova tudi v prihodnje držal svojo besedo in bo, ko bo uničil pokvarjeni svet, rešil može, žene in otroke, ki se ’držijo njegove poti‘. Izraz ’držati se njegove poti‘ v izvirni hebrejščini pomeni oboje, prizadevanje in zvestobo v Jehovovi službi. Zato sedaj ni čas za utrujenost in opuščanje prejetih službenih prednosti. Sedaj si moramo prizadevati v zvesti službi našemu Bogu in njegovemu Kraljestvu. (Izaija 35:3, 4) Obstajajo izvrstni zgledi, ki nas lahko ohrabrijo. Oglejmo si jih nekaj.
Patriarhi odsevajo zvestobo
7, 8. (a) Kakšno delo je Jehova naložil Noetu in njegovi družini? (b) Kako se je Noetova družina dokazala za vredno Božje zaščite med vesoljnim potopom?
7 Ko je Jehova sklenil s potopom uničiti izprijeno človeško družbo, je v zavezi z Noetom, poglavarjem patriarhalne družine, določil, da bo Noeta in njegovo družino ohranil pri življenju ter dovolil, da se na zemlji nadaljuje življenje. (1. Mojzesova 6:18) Noe je bil hvaležen za upanje, da ga bo Bog ohranil pri življenju. Toda on in njegova družina so se morali dokazati vredne česa takega. Kako? Z ravnanjem po Jehovovih zapovedih. Najprej so morali opraviti ogromno delo: narediti so morali barko. Ko je bila barka zgrajena, je moral Noe razen tega, da je v barko privedel predstavnike živalskega sveta, priskrbeti še dovolj hrane za daljše časovno razdobje, da bi lahko vse ohranil pri življenju. Toda to še ni bilo vse. V tem dolgem pripravljalnem obdobju je Noe, ko je po svojih najboljših močeh opozarjal pred bližajočo se Božjo sodbo, tako opravljal še oznanjevalsko delo, kakršnega do tedaj še ni bilo. (1. Mojzesova 6. in 7. poglavje; 2. Petrovo 2:5)
8 Biblija poroča: ”Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.“ (1. Mojzesova 6:22; 7:5) Noe in njegova družina so se pri izpolnjevanju nalog dokazali zveste. Njihovo samopožrtvovalno stališče jih je navedlo, da so čas koristno uporabili kljub napornemu delu ter težki oznanjevalski nalogi. Ker Noetovi sinovi in njihove žene pred potopom niso imeli otrok, so se lahko povsem posvetili dodeljenemu delu in tako so usklajevali svoje dejavnosti. Hudobni svet je v katastrofalni povodnji doživel svoj zasluženi konec. Preživeli so le Noe, njegova žena ter njuni trije sinovi in tri snahe. Lahko smo veseli, da so bili zvesti Bogu in njegovim navodilom, saj vsi izviramo od Noa, bodisi preko Sema, Hama ali pa Jafeta. (1. Mojzesova 5:32; 1. Petrovo 3:20)
9. (a) V katerem pogledu je bila Jehovova preizkušnja Abrahama preizkušnja njegove zvestobe? (b) Kako se je Izak v tem pogledu izkazal zvestega?
9 Ko je hotel Abraham žrtvovati Izaka, je ravnal v verni poslušnosti Jehovovi zapovedi. Kakšna preizkušnja zvestobe je bila to! Toda Jehova je zadržal Abrahamovo roko rekoč: ”Zdaj vem, da se Boga bojiš in mi nisi odrekel svojega edinega sina.“ Toda zamislimo si, kaj se je dogajalo pred tem. Na tridnevni poti na goro Morijo je imel Abraham prav gotovo dovolj časa, da je pretehtal stvari in da bi se premislil. Kako pa je bilo z Izakom, ki je nosil drva za žrtev ter si je pustil zvezati roke in noge? Ni omahoval v svoji predanosti očetu Abrahamu, niti ni spraševal, kakšen pomen ima vse to, čeprav bi ga njegovo zvesto ravnanje očitno lahko stalo življenje. (1. Mojzesova 22:1-18; Hebrejcem 11:17)
Krščanska zvestoba
10, 11. Kakšen zgled zvestobe so dali prvi kristjani?
10 Jehova je vedno ravnal zvesto. Apostol Pavel je rekel: ”Bodite Božji posnemalci.“ (Efežanom 5:1, 2, NW) Podobno kot so ravnali patriarhi, naj bi ravnali tudi kristjani. Naslednji primer pokaže, kako zgledni so bili v zvestem čaščenju prvi kristjani.
11 Rimski imperator Konstancij I., oče cesarja Konstantina, je očitno visoko spoštoval Jezusove sledilce. Da bi preizkusil zvestobo kristjanov, ki so bili zaposleni v njegovi palači, jim je rekel, da lahko obdržijo zaposlitev le pod pogojem, da darujejo mališko žrtev. Rečeno jim je bilo, da bi upiranje imelo za posledico odpust in cesarjevo maščevanje. S to preprosto zvijačo je želel Konstancij ugotoviti, kdo v svoji zvestobi ni pripravljen narediti nobenega kompromisa. Vsi, ki so bili zvesti Bogu in njegovim temeljnim načelom, so smeli ostati v cesarski službi; nekateri so celo postali zaupni svetovalci. Tisti pa, ki so bili nezvesti Božji zapovedi, so bili sramotno odpuščeni.
12. Kako naj bi bila vidna zvestoba krščanskih nadzornikov in zakaj je to nepogrešljivo za blagostanje skupščine?
12 Zvestoba naj bi sicer zaznamovala življenje vsakega kristjana, toda v pismu Titu 1:8 je še posebej omenjena med lastnostmi, ki so neobhodne za vsakogar, ki naj bi postal krščanski nadzornik. Po Williamu Barclayu označuje z ”zvest“ prevedena grška beseda hósios ”tistega, ki spoštuje večne življenjske zakone, ki so presegali in še presegajo vsakršne človeške“. Zato je neizogibno potrebno, da se starešine tako zvesto zavzemajo za poslušnost Božjim zakonom. Njihov zgled bo prispeval, da bo skupščina rasla in bo dovolj močna, da se bo lahko zoperstavljala vsem preizkušnjam in pritiskom, ki bi lahko bili nevarni zanjo, kot skupino ali pa za njene posameznike. (1. Petrovo 5:3) Starešine imajo veliko odgovornost do črede, nikoli se namreč ne smejo izneveriti v zvestobi Jehovu, saj Biblija takole svetuje skupščini: ”Ravnajte [se] po njihovi veri.“ (Hebrejcem 13:7)
Zvestoba — za kakšno ceno?
13. Kaj je mišljeno z rekom: ”Vsak ima svojo ceno.“ in kateri primeri navidezno potrjujejo njegovo točnost?
13 ”Vsak človek ima svojo ceno,“ glasi rek, ki ga pripisujejo Siru Robertu Walpolu, britanskemu ministrskemu predsedniku iz 18. stoletja. V njem je z malo besedami izraženo to, kar se je v zgodovini mnogokrat primerilo. Zvestobo drugim je zamenjala sebičnost. Oglejmo si primer prevajalca Williama Tyndala, ki je Henrya Phillipsa sprejel kot zvestega prijatelja. Phillips ga je leta 1535 izdal sovražnikom, kar je imelo za posledico Tyndalovo takojšnjo aretacijo in prezgodnjo smrt. Nek zgodovinar je izjavil, da je bil Phillips — najverjetneje agent angleškega kralja ali angleških katolikov — ”dobro plačan za svoje Judeževo delo“. Zgodovinar je seveda mislil na Juda Iškarijota, ki je sprejel 30 srebrnikov kot nagrado za izdajstvo Jezusa Kristusa. Iz teh dveh primerov pa ne bi smeli sklepati, da je mogoče zvestobo neke osebe ”kupiti“ le z denarjem. To namreč ne drži.
14. Kako je bila preizkušena Jožefova zvestoba Jehovu, in kakšen je bil izid?
14 Ko je Potifarjeva žena silila Jožefa, ’naj leže z njo,‘ je bila s tem preizkušena njegova zvestoba Jehovu. Kaj bo storil? Jožef se je povsem zavedal tozadevnih temeljnih načel in je zbežal iz hiše, trdno odločen, da ne ’stori te velike hudobije in se ne pregreši zoper Boga‘. Obet spolnega zadovoljstva ni mogel premagati Jožefove zvestobe svojemu Bogu Jehovu. (1. Mojzesova 39:7-9, AC)
15. V čem se je pokazala Absalomova nezvestoba in kakšen je bil izid?
15 Toda obstajajo še nadaljnje nevarnosti. Častihlepnost lahko prav tako pokoplje zvestobo. Ta motiv je povzročil Absalomov upor proti lastnem očetu, kralju Davidu. Absalom se je želel z zvitimi spletkami prikupiti ljudstvu. Nazadnje je zbral vojsko, da bi lahko nastopil proti zvestim očetovim služabnikom. Toda njegova smrt, ki je prišla po Joabovi roki, je napravila konec njegovi nezvestobi do očeta Davida. Kako drago ga je torej stal poizkus strmoglavljenja teokratične ureditve! (2. Samuelova 15:1-12; 18:6-17)
Zvestoba, ki je ni mogoče kupiti
16. Kaj je razvidno iz 2. pisma Korinčanom 11:3 o Satanovih motivih?
16 Satan trdi, da ima vsakdo svojo ceno. To je bilo sicer res v Absalomovem primeru, toda pri Jožefu je bilo drugače, prav tako pa tudi nikoli to ni veljalo za zveste Jehovove častilce. Toda Satan nas kljub temu želi z raznimi ponudbami navesti na nezvestobo našemu Stvarniku. Apostol Pavel se je bal, da se ne bi naše misli pokvarile, podobno kot ”je kača s svojo zvijačo preslepila Evo,“ in bi nas lahko navedle na kompromis v zvezi z našo zvestobo Jehovu in njegovemu čaščenju. (2. Korinčanom 11:3)
17. S čim so nekateri zamenjali neprecenljive službene prednosti?
17 Dobro bi bilo, da bi se vsakdo vprašal: ”Ali obstaja cena, za katero bi prodal prednost zvestega čaščenja svojega Stvarnika?“ Žalostno je dejstvo, da nekateri Jehovovi služabniki niso ravnali kot Jožef in so pristali na zelo nizko ceno. Celo nekateri starešine so svojo neprecenljivo prednost svete službe zamenjali za bežen nemoralen užitek. Nekateri, ki so tako ravnali — pa naj so bili starešine ali ne — so za vselej uničili enotnost svoje družine, zapravili so ljubezen in spoštovanje skupščine, prav tako pa tudi Jehovovo priznanje, da, priznanje tistega, ki nam lahko podeli moč, da ostanemo zvesti in se upremo vsaki Satanovi skušnjavi. (Izaija 12:2; Filipljanom 4:13)
18. Zakaj je važno upoštevati opozorilo iz 1. pisma Timoteju 6:9, 10?
18 Nekateri so si v prizadevanju za napredovanjem v tem svetu ”sami sebi zadali veliko bolečin“, čeprav Biblija pred tem povsem jasno svari. (1. Timoteju 6:9, 10) Dema, kristjan, ki ga je omenil Pavel, je v tem pogledu začasno ali pa za vselej podlegel takim težnjam. (2. Timoteju 4:10) Kompromisi, povezani z zvestobo do Jehova, imajo vedno boleče poledice. ”Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.“ (Galačanom 6:7)
19, 20. (a) Katere so nekatere nevarnosti prekomernega gledanja televizije? (b) Kakšen zgled je dala neka družina Jehovovih prič?
19 Občasno se pojavi kakšna zelo zahrbtna ponudba. V Združenih državah Amerike mnoge družine preživijo doma polovico svojega časa ob televiziji, pri čemer še posebej izstopajo otroci. Če bi si nek kristjan misli hranil predvsem s televizijo, torej tudi s spolnostjo in nasiljem, ki ju ponuja ta medij, bi lahko kaj kmalu pokopal svoja krščanska temeljna načela. Tako bi se zlahka odtujil Bogu in mu postal nezvest. Takšna slaba družba kvari koristne navade. (1. Korinčanom 15:33) Ne smemo pozabiti, da si moramo v skladu z biblijskim nasvetom vzeti čas za proučevanje Jehovove besede in za razmišljanje o prebranem. Ali bi bilo dobro, če bi se prekomerno zabavali pred televizijskim zaslonom, namesto, da bi ta čas izkoristili za pridobivanje spoznanja, ki lahko Jehovovemu zvestemu častilcu prinese večno življenje? Mnogi, ki so spoznali resnico, so morali v tem pogledu korenito spremeniti svoje stališče. (1. Timoteju 4:15, 16; 2. Timoteju 2:15)
20 Takashi je japonski poslovnež, ki živi v Angliji. Ob večerih je z družino tri do štiri ure presedel pred televizijskim zaslonom. Ko pa sta se z ženo pred tremi leti krstila, si je rekel, da morata imeti osebni in družinski študij prednost. S tem, da se je v gledanju televizije omejil na povprečno borih 15 do 30 minut dnevno, je bil drugim v družini dober zgled. Čeprav mora pri študiju uporabljati dve Bibliji — angleško in japonsko — je hitro napredoval in sedaj služi kot pomočnik v neki angleško govoreči skupščini, njegova žena pa je v pomožni pionirski službi. ”Da bi zaščitila duhovno zdravje najinih dveh otrok,“ pravi, ”vsak dan budno paziva na to, kakšne oddaje jima bova z ženo dovolila gledati.“ Takšna samodisciplina se obrestuje.
21. Kaj vemo o Satanovih metodah in kako se lahko obvarujemo pred njimi?
21 Lahko smo prepričani, da Satan pozna naše slabosti morda celo bolje, kot mi sami. Lotil se bo vsega, da bi nas pripravil do kompromisa ali pa do tega, da bi oslabeli v predanosti Jehovu. (Primerjaj Matejev evangelij 4:8, 9.) Kako se torej lahko obvarujemo? Tako, da neprestano razmišljamo o svoji predanosti in se veselimo razvijanja svojih spretnosti, medtem ko služimo duhovnim potrebam drugih. Kot zvesti Jehovovi služabniki moramo biti zaposleni v njegovi službi in se pustiti usmerjati njegovi sveti Besedi. To nam bo pomagalo v trdni odločitvi, da za nobeno ceno ne bomo dovolili, da bi nas Satan odvrnil od zvestobe do Boga. (Psalm 119:14-16)
Kako boš odgovoril?
◻ V čem je vidna Jehovova in Jezusova zvestoba?
◻ Kateri so še drugi biblijski primeri zvestobe?
◻ Kaj nam na vsakem koraku ponuja Satan oziroma, kaj morda poizkuša storiti?
◻ Kako se lahko okrepimo, da bi ostali zvesti v čaščenju Jehovu?