Za tiste, ki ljubijo Jehova, kamen spotike ne obstaja

 1. Kako izkušnja neke tekačice dobro ponazarja našo odločenost, da se ne vdamo?

MARY DECKER je že od svojih zgodnjih najstniških let slovela kot tekačica svetovnega kova. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1984 je bila glavna favoritinja za zlato medaljo v finalu teka na 3000 metrov. Vendar njeni tekaški čevlji niso pretekli ciljne črte. Spotaknila se je ob nogo druge tekačice in padla s tekaške steze. Poškodovano in vso objokano so morali odnesti s tekmovališča. Toda Mary ni bila človek, ki se hitro vda. V manj kot enem letu je bila spet v formi in je leta 1985 postavila nov svetovni rekord v ženskem teku na eno miljo.

 2. V kakšnem teku tekmujemo kristjani in kako bi morali teči?

² Kot kristjani tudi mi tekmujemo – v simboličnem teku. Za cilj si moramo postaviti, da v tem teku zmagamo. Naš tek ni sprint, v katerem je ključ do zmage hitrost. In vsekakor ni zgolj rekreativni tek z večkratnimi postanki. Primerjali bi ga lahko z maratonom, pri katerem je za zmago nujna zdržljivost. Apostol Pavel je metaforo o tekaču, ki teče na tekmi, uporabil v svojem pismu kristjanom, ki so živeli v Korintu, v mestu, znanem po atletskih tekmovanjih. Napisal je: »Ali ne veste, da na tekmi tečejo vsi tekači, toda samo eden dobi nagrado? Tecite tako, da jo boste dosegli.« (1. Kor. 9:24)

 3. Kdo lahko zmaga v teku za večno življenje?

³ Biblija nam naroča, naj tečemo na tem figurativnem tekmovanju. (Beri 1. Korinčanom 9:25–27.) Nagrada je večno življenje – za maziljene kristjane v nebesih, za druge udeležence pa na zemlji. V nasprotju z večino atletskih tekmovanj lahko na tem tekmovanju dobijo nagrado vsi, ki začnejo teči in tudi zdržijo do konca. (Mat. 24:13) Tekmovalci doživijo poraz le, če ne tečejo po pravilih ali če ne pretečejo ciljne črte. Poleg tega je to edino tekmovanje, ki za nagrado ponuja večno življenje.

 4. Zaradi česa nam tek za večno življenje predstavlja izziv?

⁴ Priteči do cilja ni enostavno. Biti moramo disciplinirani in imeti jasno v mislih svoj cilj. Samo enemu človeku je uspelo prečkati ciljno črto, ne da bi se enkrat samkrat spotaknil – Jezusu Kristusu. Kristusovi sledilci pa, kot je napisal učenec Jakob, »velikokrat grešimo [dobesedno ‚se spotaknemo ali pademo‘]«. (Jak. 3:2, pdč. op.) To je še kako res! Vsak od nas je žrtev lastnih slabosti in tudi slabosti drugih. Zato se včasih morda spotaknemo, se nato opotečemo in izgubimo tempo. Morda celo pademo, vendar zatem vstanemo in tečemo naprej. Nekateri tako hudo padejo, da potrebujejo pomoč, da bi vstali in nadaljevali tek proti ciljni črti. Torej se lahko enkrat ali celo večkrat zgodi, da se spotaknemo ali da pademo. (1. kra. 8:46)

5., 6. a) Zakaj lahko rečemo, da za kristjana ne obstaja kamen spotike, in kaj mu pomaga vstati? b) Zakaj se nekateri ne poberejo, ko se spotaknejo?

⁵ Morda besedi »spotakniti se« in »pasti« uporabljaš kot sopomenki za opis posameznikovega duhovnega stanja. Ta dva biblijska izraza se lahko uporabljata za isto stvar, toda ne vedno. Upoštevaj na primer to, kar piše v Pregovorih 24:16: »Tudi če pravični pade sedemkrat, zopet vstane, hudobni pa se bodo, ko jih bo doletela nesreča, zvrnili.«

⁶ Jehova ne bo dovolil, da bi se tisti, ki mu zaupajo, tako »zvrnili« oziroma tako spotaknili ali padli – torej zašli v težave ali naredili kaj narobe – da si ne bi mogli več opomoči. Prepričani smo, da nam bo Jehova pomagal vstati, tako da mu bomo lahko še naprej povsem predani. To je res tolažilno za vse, ki ljubijo Jehova iz vsega srca! Hudobni pa nimajo želje, da bi vstali. Ne iščejo pomoči svetega duha in Božjega ljudstva oziroma takšno pomoč zavrnejo, ko jim je ponujena. V nasprotju z njimi, pa za tiste, ki ljubijo Jehovovo postavo, ne obstaja kamen spotike, zaradi katerega bi lahko bili za vedno izločeni iz teka za življenje. (Beri Psalm 119:165.)

7., 8. Kako lahko posameznik ostane v Božji naklonjenosti, tudi če pade?

⁷ Nekaterim zaradi kakšne slabosti spodrsne, tako da zagrešijo manjši greh, morda celo večkrat. Vendar če vsakič vstanejo oziroma se iskreno pokesajo in si prizadevajo spet zvestovdano služiti Jehovu, so v njegovih očeh še naprej pravični. To lahko spoznamo iz tega, kako je Bog ravnal s starim Izraelom. (Iza. 41:9, 10) Besede iz Pregovorov 24:16, ki smo jih prej citirali, ne poudarjajo negativne strani, torej tega, da pademo, ampak se osredinjajo na pozitivno stran, na to, da nam naš usmiljeni Bog pomaga vstati. (Beri Izaija 55:7.) Bog Jehova in Jezus Kristus nam zaupata, zato nas prijazno spodbujata, naj vstanemo. (Ps. 86:5; Jan. 5:19)

⁸ Tudi če se tekač na maratonu spotakne in pade, ima morda še čas, da se pobere in priteče do cilja, vendar mora ukrepati takoj. Pri našem teku za večno življenje, ne vemo »dneva in ure« konca tekmovanja. (Mat. 24:36) Toda manjkrat ko se spotaknemo, večja verjetnost je, da obdržimo tempo, ne izpademo iz tekmovanja in da uspešno pritečemo do cilja. Kako pa lahko preprečimo to, da bi se spotaknili?

 9. Katere možne kamne spotike bomo preučili?

⁹ Preučimo sedaj pet možnih kamnov spotike: lastne slabosti, želje mesa, krivice, storjene s strani sovernikov, stisko ali preganjanje in nepopolnost drugih. In če se spotaknemo, ne pozabimo, da je Jehova zelo potrpežljiv. Ne bo nas kar takoj imel za nezvestovdane.

10., 11. S katero osebno slabostjo se je bojeval David?

¹⁰ Osebne slabosti bi lahko primerjali s kamni, ki ležijo na tekaški progi. Če si pobliže ogledamo dogodke iz življenja kralja Davida in apostola Petra, lahko opazimo dve takšni slabosti: pomanjkanje samoobvladanja in strah pred človekom.

¹¹ Slabost kralja Davida je bila pomanjkanje samoobvladanja, kar je razvidno iz njegovih dejanj, povezanih z Batšebo. Pa tudi ko je bil žrtev Nabalovih žalitev, se je skoraj že prenaglil. S samoobvladanjem je res imel težave, vendar si ni nikoli nehal prizadevati za to, da bi bil všeč Jehovu. S pomočjo drugih mu je vsakič uspelo obnoviti svoje duhovno ravnovesje. (1. Sam. 25:5–13, 32, 33; 2. Sam. 12:1–13)

12. Kako je lahko Peter, kljub temu da se je spotaknil, tekel naprej?

¹² Peter je imel strah pred človekom in se je ob ta »kamen« večkrat hudo spotaknil, toda kljub temu je ostal zvestovdan Jezusu in Jehovu. Ob neki priložnosti je na primer javno zatajil svojega Gospodarja, in to ne samo enkrat, ampak kar trikrat. (Luk. 22:54–62) Nekoč kasneje je ravnal nekrščansko, ko se je do nejudovskih sovernikov vedel tako, kakor da so nekako manj vredni od obrezanih judovskih kristjanov. Apostol Pavel pa je na vso stvar imel jasen pogled: v občini ni prostora za razredne razlike. Peter na to stvar ni imel pravilnega pogleda. Zato mu je Pavel, preden bi ga bratje v tem morda posnemali, odločno, iz oči v oči svetoval. (Gal. 2:11–14) Ali je bil Peter zaradi tega tako užaljen, da je nehal teči za večno življenje? Ne. Resno je razmislil o Pavlovem nasvetu, ga udejanjil in tekel naprej.

13. Kako se lahko zdravstvene težave izkažejo za kamen spotike?

¹³ Včasih je posameznikova slabost to, kako rešuje svoje težave z zdravjem. Tudi to se lahko izkaže za kamen spotike in morda zmoti našo duhovno rutino ter celo povzroči, da se opotečemo in utrudimo. Neka sestra na Japonskem je denimo 17 let po krstu hudo zbolela. Z zdravjem si je dala toliko opravka, da je duhovno oslabela. Sčasoma je postala nedejavna. Obiskala sta jo dva starešina. S svojimi prijaznimi besedami sta jo spodbudila, in spet je začela obiskovati shode. Takole se spominja: »Bratje in sestre so me tako toplo pozdravili, da sem bila ganjena do solz.« Ta naša sestra je spet začela teči.

14., 15. Kateri odločen ukrep je potreben, kadar se pojavijo napačne želje? Ponazori.

¹⁴ Kamen, ob katerega so se spotaknili že mnogi, so želje mesa. Kadar smo v takšnih skušnjavah, moramo odločno ukrepati, da bi ostali umsko, moralno in duhovno čisti. Spomnimo se Jezusovega nasveta, naj v prenesenem pomenu vržemo od sebe vse, kar nas morda navaja na greh oziroma nam je kamen spotike, pa četudi je to naše oko ali roka. K temu vsekakor spadajo nemoralno razmišljanje in nemoralna dejanja. Nekateri so zaradi tega celo izpadli iz tekmovanja. (Beri Matej 5:29, 30.)

¹⁵ Neki brat, ki je bil vzgojen v krščanski družini, je napisal, da se že vse, odkar pomni, bojuje s homoseksualnimi nagnjenji. Takole pravi: »Vedno sem se neprijetno počutil. Zdelo se mi je, kakor da nikamor ne pašem.« Ko mu je bilo 20 let, je postal redni pionir in je v občini služil kot strežni služabnik. Nato pa se je hudo spotaknil. Bil je svetopisemsko discipliniran in je sprejel pomoč starešin. Z molitvijo, preučevanjem Božje Besede in s tem, da se je razdajal za druge, se je pobral in spet ujel svoj duhovni tempo. Zdaj, leta pozneje, priznava: »Občasno me še vedno obidejo tisti občutki, vendar jim ne dovolim, da bi me obvladali. Naučil sem se, da Jehova ne dovoli, da bi bili skušani bolj, kot to lahko prenesemo. Zato sem prepričan, da Bog verjame vame, da mi lahko uspe.« Ta brat sklene takole: »Za vse boje, ki sem jih že izbojeval in jih še bom, mi bo povrnjeno v novem svetu. In tega si želim! Do takrat pa se bom še naprej bojeval.« Odločen je torej teči do konca.

16., 17. a) Kaj je pomagalo nekemu bratu, ki je menil, da je doživel krivico? b) Na kaj moramo biti osredinjeni, da se ne bi spotaknili?

¹⁶ Kamni spotike so lahko tudi krivice, storjene s strani sovernikov. Neki brat v Franciji, ki ni bil več starešina, je menil, da mu je bila storjena krivica, in to ga je zagrenilo. Nehal se je družiti z občino in je postal nedejaven. Dva starešina sta ga obiskala, ga sočutno poslušala in mu nista segala v besedo, ko je pripovedoval svojo plat zgodbe. Spodbudila sta ga, naj vrže svoje breme na Jehova, in poudarila, da je najpomembnejše to, da ugaja Bogu. Brat se je odzval dobro in se kmalu vrnil k teku, znova je postal dejaven v občini.

¹⁷ Vsi kristjani moramo biti osredinjeni na Tistega, ki je postavljen za glavo občine, na Jezusa Kristusa, ne pa na nepopolne ljudi. Jezus, čigar oči so »kakor ognjen plamen«, vidi vse v pravi luči, zato vidi veliko več, kot bomo mi sploh kdaj lahko. (Raz. 1:13–16) Zaveda se na primer, da si mi tisto, kar se nam zdi krivica, morda samo narobe razlagamo ali pa narobe razumemo. Jezus bo težave v občini uredil popolno in ob pravem času. Zato ne smemo dovoliti, da bi dejanja ali odločitve katerega koli sokristjana postale naši kamni spotike.

18. Kako lahko prestanemo preizkušnje ali težke okoliščine?

¹⁸ Naslednja dva kamna spotike sta stiska ali preganjanje in nepopolnost drugih v občini. Jezus je v priliki o sejalcu rekel, da lahko kdo odpade oziroma se spotakne tudi, če zaradi besede doživi »stisko ali preganjanje«. Preganjanje lahko prihaja s strani družine, sosedov ali svetnih oblasti in utegne vplivati še posebej na tistega, ki »v sebi nima korenine« oziroma mu manjka duhovne globine. (Mat. 13:21) Če pa svoje figurativno srce vzdržujemo v dobrem stanju, bo kraljestveno seme pomagalo, da bo naša vera dobila globoke in močne korenine. Kadar torej preživljamo težke čase, si prizadevajmo poglobljeno premišljevati o tem, kar je hvalevredno. (Beri Filipljanom 4:6–9.) Z Jehovovo pomočjo bomo preizkušnje prestali in ne bomo dovolili, da bi takšne težke okoliščine postale kamni spotike.

19. Kako lahko preprečimo, da bi žalitev postala kamen spotike?

¹⁹ Žal so nekateri sčasoma dovolili, da so zaradi nepopolnosti drugih nehali teči. Različni pogledi na reči, ki so stvar vesti, so zanje postali kamni spotike. (1. Kor. 8:12, 13) Ali bomo, če nas kdo užali, iz tega delali veliko sporno vprašanje? Biblija kristjane opominja, naj nehajo soditi, naj odpuščajo drugim in se ogibajo tega, da bi nepopustljivo vztrajali pri svojih pravicah. (Luk. 6:37) Kadar naletiš na katerega od možnih kamnov spotike, se vprašaj: »Ali druge sodim na podlagi lastnih predstav? Ali bom glede na to, da vem, da moji bratje in sestre niso popolni, dovolil, da bom zaradi nepopolnosti katerega od njih izstopil iz teka za življenje?« Ljubezen do Jehova nam lahko pomaga, da ničemur, kar bi kdo storil, ne bomo dovolili, da bi nas oviralo, medtem ko tečemo proti ciljni črti.

20., 21. Kaj si odločen delati, ko tečeš za življenje?

²⁰ Ali si odločen, da boš »pritekel do konca«? (2. Tim. 4:7, 8) Potem moraš osebno preučevati. Raziskuj, poglobljeno premišljuj in skušaj prepoznati možne kamne spotike, pri tem pa si pomagaj z Biblijo in našimi teokratičnimi publikacijami. Prosi Boga, naj ti po svetem duhu da duhovno vzdržljivost, ki jo potrebuješ. Ne pozabi, da nihče, ki sodeluje v teku za življenje, ni obsojen na neuspeh že samo zato, ker se kdaj spotakne ali celo pade. Takšen lahko vstane in teče naprej. Možni kamni spotike so zanj lahko celo kamni, po katerih stopa naprej – iz vsake preizkušnje vere se nauči nekaj dragocenega.

²¹ Biblija sodelovanje v teku za večno življenje opisuje kot nekaj dejavnega, ne pa pasivnega. To ni tako, kot bi vstopili v avtobus, da bi nas ta enostavno pripeljal do zmage. V teku za življenje moramo teči. Če bomo tekli, bomo dobili »velik mir« od Jehova, in to bo za nas kakor veter, ki piha v hrbet. (Ps. 119:165) Lahko smo prepričani, da nas bo Jehova še naprej blagoslavljal in da vse tiste, ki pridejo do cilja, čakajo blagoslovi, ki jim ne bo konca. (Jak. 1:12)